Facebook in blogi se te dni dobesedno sesuvajo od mokrih orgazmov, ker je oblast končno prijela Časarja in ga privlekla na Dob! Ljudem se kar samo smeji, češ, pa smo ga, barabina, vtaknili tja, kamor sodi.

Ko berem različne, bolj ali manj vzhičene komentarje, me ob njih močno skrbi, ker imam občutek, da živim med totalnimi voli.

Sprašujem se, mar nima nihče v tej zblojeni Sloveniji doma tehtnice, mar imajo vsi okoli mene spomin hrčka ali muhe enodnevnice?

Je z menoj kaj hudo narobe, da ne skačem v zrak, ko mi to ukažejo? (Tako ali drugače)

Je z menoj kaj narobe, če sem v primeru Časarja lahko le neskončno žalostna? Pa da ne bo kdo misli, da zaradi njega osebno, bognedaj! Prav je, da sedi tam, kjer ta trenutek sedi!
Žalostna, sem, ker nihče v tej preklemanski državi nima zgodovinskega spomina, magari za leto ali dve nazaj. In nihče ne daje na tehtnico različnih dogodkov. Vsi le lajajo in blejajo, kakor jim ukaže Oblast!

Se še spomnite lastnika diskoteke Lipa? Pet let (!!) je menda živel v sosednjem Umagu- na dosegu roke! http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/iskani-zavasnik-trguje-v-umagu

Pet let- dokler njegov primer ni zastaral!

Pet let smo vsi v Sloveniji vedeli zanj, a nihče od ustreznih organov se ni niti potrudil, da bi sedel v avto in se za par evrov, kolikor bi stal bencin, zapeljal čez mejo, se dogovoril s hrvaškimi takimi in drugačnimi organi, ki bi gospoda z lahkoto vrnili Sloveniji. Pet let se ga je- na sosednjem dvorišču- pustilo pri miru, čeprav je bil- posredno ali neposredno- odgovoren za smrt več deklet.

Zelo resno se sprašujem, mar je vreča denarja več vredna kot življenje teh deklet?

In če se boste podobno spraševali tudi vi, boste imeli v primeru Časarja, za katerega ni bilo škoda ne denarja, ne vztrajnosti, ne zagnanosti, itd.,  da ga začopatijo, grenak občutek v želodcu.