»Samo Slovenci smo lahko jezni na Slovenca, ki zmaga,« je bila dokaj boleča, a resnična zlata nit zaključnega spektakla v smučarskih poletih v Planici. Če Petru Prevcu ne bi zmanjkala ena sama točka za osvojitev prestižnega naslova, državljani ne bi ponoreli in Juriju Tepešu ne bi očitali, da je on ''kriv'', da Peter ni dobil velikega kristalnega globusa. Kakorkoli že dogajanje obračamo, zmeraj imamo rit zadaj in zmeraj in povsod ostanemo, žal - Slovenci.
Iz tedna v teden se mi zdi, da se kaj hujšega, kot se nam je že zgodilo, ne more zgoditi. Vsakič, ko pišem komentar, si strašno želim, da bi – končno že - napočil čas, da razmišljam o lepih rečeh, o pomladi, rožicah in čebelicah. A vsakokrat me tovarišija, ki na mrtvo izčrpava Slovenijo, vedno znova prizemlji in mi jemlje dih s svojimi izprijenimi in sprevrženimi dejanji, ki se po spletu okoliščin vedno nove razgrinjajo pred državljani. Bolj in bolj se mi zdi, da Orwellov roman 1984 ni znanstvena fantastika, ampak nas je v zadnjih 25 letih dodobra posrkal vase. Danes ga že živimo, pa nikomur ni mar zato!
Pa si pobliže oglejmo, s čim se te dni ukvarjajo mediji. Gorje premagancem, so dejali Rimljani, ki pa so bili vseeno bolj človeški od naših prednikov, saj so nasprotnike pokopali v grobove ali skupinske grobnice, niso jih odvrgli v jame in brezna, kot so to storili revolucionarni ideologi z zakoncema Radom in Ksenijo Hribar z gradu Strmol, pišejo desni mediji. Ob njuni zgodbi nas spreletava srh in težko si je zamisliti, kaj je gnalo njune morilce, da so ju celo razčetverili. Marko Crnkovič je nedavni govor predsednika ZZB na proslavi v Jesenicah označil za sovražni govor. Nemalo slabe volje ZL so povzročili tudi župniki, saj so glasno pozivali vernike, naj se podpišejo za referendum, s katerim želijo doseči, da homoseksualni pari ne bodo mogli posvojiti otrok. Vsem staršem, ki so ali za ali proti, za vsak slučaj predlagam, naj že danes napišejo oporoko, v kateri bodo v primeru, da se jim kaj zgodi, pisno izrazili željo, komu bodo izročili svoje potomce.
V tako imenovanih sredinskih oziroma levih medijih pa se boleče in neizprosno razkrivajo finančne zgodbe elite, ki se je v zadnjih 25 letih do te mere prisesala na oblast in na denarne vire, da ji- kot kaže- nihče ne more priti več do živega. Blaž Vodopivec, eden najbolj znanih kolumnistov si je celo drznil zapisati:''Ste si pogledali uvrstitve ekonomistov pri vrhu seznama proračunskih honorirancev? Večji komunist, več ničel pri znesku. Ste zdaj razumeli, zakaj noben od njih ni podpisal peticije za privatizacijo?''
Situacija v Sloveniji še zdaleč ni rožnata. V petek je državni sekretar Dragonja povedal, da je v slovenskih bankah še vedno za več kot štiri milijarde evrov slabih posojil. Zato, ker je ustavno sodišče prepovedalo javno objavo podrobnih podatkov o teh slabih posojilih, javnost ne more izvedeti, kdo jih je odobril in komu, v kakšni višini ter s kakšnim zavarovanjem. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je bilo do zdaj v sanacijo bančnega sistema vloženih že več kot pet milijard evrov!!! Bojim se, da si politično razdeljena Slovenija niti v najbolj drznih sanjah ne predstavlja, kaj te, že omenjene številke, pomenijo za našo skupno prihodnost.
Moralo in etiko smo uničili , da pa bi mleko, ki se cmari v loncu dokončno prekipelo, je poskrbel še obrambni minister, ki je pooblastil vojaško obveščevalno službo, naj opravi preveritev o tem, kaj se zgodi, če bi Telekom Slovenije dobil novega lastnika. Ni jih malo tudi iz njegove politične opcije, ki mu očitajo, da je vojaško obveščevalno službo uporabil za politične namene. Taisti minister je – povedano na rob- privatizaciji nasprotoval že v minulih letih. V Financah so zapisali, da je februarja 2013, ko je državni zbor začel obravnavati strategijo državnih naložb, prodajo Telekoma Slovenije označil za veleizdajo. Leto pred tem, ko je bil premier Janez Janša, pa je opozarjal, tako mu je pač ustrezalo, hahaha, da država Telekom ''izčrpava''…Ni čudno, če se Rado Pezdir sprašuje, citiram.''Ali se res upate izreči za levičarje, če podpirate roparske barone in tajkune, ki delajo vse, kar je istočasno vaša definicija neoliberalizma? Je to karakterizacija duševne bolezni ali političnega prepričanja?''
Ko si vladajoča, univerzitetna, gospodarska in še kakšna elita državo ukroji po lastnih koristih, bi bilo prav, da bi državljani začeli vsaj razmišljati o tem, zakaj dovoljujejo, da jih vodijo za nos. A to je- vsaj tako se zdi- v Sloveniji praktično nemogoče. Celo študentarija, ki bi morala veljati za najbolj aktivno in napredno, ni več to, kar bi morala biti. Se je kdo od študentskih organizacij oglasil, ko so pričeli prihajati na svetlo Supervizorjevi dokumenti o zaslužkih nekaterih njihovih profesorjev? Vse je bilo tiho- kot pri maši.
Za vse države sveta, kjer obilo perejo možgane državljanom, je značilno, da jim- po drugi strani- nudijo obilo kruha in iger. Slovenske TV postaje zadnje čase prav tekmujejo med seboj, katera bo gledalcem ponudila več skrajno debilnih resničnostnih šovov. V hiši Big Brother smo bili priča prvemu seksu. Voyerski folk je čepel pred ekrani in se naslajal nad videnim, namesto da bi vse skupaj poslal k vragu in se sam spravil v posteljo, h konkretni akciji.
Za konec današnjega razmišljanja pa še cvetka iz nedavnega intervjuja z novim slovenskim predsednikom PEN-a. Ko je skupaj z še nekaterimi slovenskimi pisatelji gostoval v švedskem Pen Centru v Stockholmu, je Svetlana Makarovič začela svoj nastop z besedami: ''Otroci so grozna stvar, a ne? Mačke so popolnejša bitja.''
''Obetaven začetek, ampak najbolj se spominjam nenadne bledice na obrazih poslušalcev,'' je dodal Evald Flisar.
Mar 24, 2015