http://www.rtvslo.si/slovenija/podatke-smo-policiji-odstopili-zaradi-suma-pedofilije/327067

V javnosti je nedavno tega odjeknilo, da je policija nezakonito pridobivala podatke uporabnikov posameznih spletnih strani. Lastnik portala Med.over.net je ob tem povedal, da so podatke posredovali le enkrat, saj je šlo za sum pedofilije.

Policija je leta 2012 od spletnih portalov kar 31-krat zahtevala podatke o bralcih portalov brez sodne odredbe. Policija meni, da to ni v nasprotju z zakonom.

Glede na to, da je komentatorjev različnih forumov nešteto, sem čakala, da se bo kdo od njih našel (skorajžil) in zgornjo, mimogrede povedano novico, pokomentiral, se ob njej razburil, znorel ali kako drugače pokazal svoje nestrinjanje, da se počasi spreminjamo v kontrolirano in brezkompromisno deželo strogega policijskega tipa.

Pa- prosim- ne smejte se kot pečene piške, češ, da se mi sanja, da fantaziram, da je do trenutka, ko bomo pod kontrolo podobno kot v Severni Koreji- še daleč.

Teoretično to drži, a ne pozabite: do želenega cilja se pride tudi z majhnimi, neopaznimi koraki.

Četudi je bilo pred letom dni rečeno, da smo z zamenjavo vlade Slovenci – končno – svobodno zadihali, temu ni tako.

Še nikoli ni bilo toliko sovražnega govora – tudi javno povedanega -  kot ravno v minulih mesecih. Ne bom ga naštevala, zadošča, če poguglate leto 2013 in vtipkate ''sovražni govor'', pa boste našli marsikaj - in še več.

Žal je tako, da so mnogi prepričani, da je ''sovražno'' zgolj tisto, kar govori in piše ''nasprotna politična opcija''. Marsikje so takšnega prepričanja tudi administatorji in striktno brišejo vse, kar ni ''naše'', četudi je zelo nedolžno, puščajo pa ''gnojnico'', ki se prilega tudi njihovim možganskim krivuljam.

Podatki kažejo, da je samo v letu 2012 policija kar 31 x zahtevala podatke o uporabnikih, ki niso razmišljali in pisali tako, kot bi- po mnenju policije- morali. Kar pomeni, da leta 2012 – če razmišljam po zdravi kmečki pameti - teh 31 osebkov verjetno ni poniknilo v vesolju, ampak so se znašli na kakšnem posebnem seznamu, namen le-tega pa je, da se ima takšne ljudi, če do ''česa'' pride – tako ali drugače – pod kontrolo.

Zmrazi me ob misli, da se iz ne tako oddaljene zgodovine, ko so mnogi – skupaj s potomci - doživljenjsko trpeli zaradi napačno izrečene besede, nismo ničesar naučili.

In ko ob tem pomislim na odločne in ostre besede ustavnega pravnika Andraža Terčka, ko je bil  gost Slavka Bobovnika v oddaji Odmevi, se bojim, da so bile odkrite anomalije le vrh ledene gore.

Uporabniki, tisti, ki bi morali kakšno reči, pa so modro tiho, kot da se jih povedano – ne tiče.