Kje je brezno,kje bingljajoča pipa sprave,kje umrle sence? Čas ne usiha ob okostjih in neprehojenih poteh. Pa kaj nama to mar,najraje se sprehajava po skrivnostnih rdečih stezicah,tam ne rastejo vrtnice,ni zvedavih vrtnarjev,le zemljarič v ozadju.Ob kramljanju o skrivostih sva prikorakala na sončno čistino obdano z veselimi ovčicami,pozdravljena v ptičjem napevu Sove.Slavje, manjka nama samo še slavolok najine veličastnosti,spredaj zidovi debeli poneumljanja,terna.To najina je tržnica želja.
PS: Kost za znamenje so prinesli po slavnostnem prigrizku za izbrane.
Jul 16, 2017