Premišljevala sem;kje je vstop v bistvo? Kje najdem tista skrivna vrata,da najdem dejstva,ki se bodo ujemala.Počasi iztopim iz vrste. Sploh ne opazijo,da sem potrpežljivo stala v vrsti. In če tega niso bili sposobni opazili,da stojim in čakam; kako bodo potem sploh lahko opazili moj izstop ? Razmišljam,da nekatere stvari,se morda niso zgodilo zato, ker niso dovolili,da bi prišle na vrsto,zaradi določenih ljudi in njihovih egoističnih vzgibov. Ne bom si zavajala srca,imam pa v sebi velik optimizem.Sredi travnika stojim in se sama sebi smejim; tako naglas, da me ti tam nekje na drugi strani samo zabodeno,začudeno gledaš. Pa kaj! Švigne misel v meni; najlepše je, kadar ti življenje preprosto gre ali pa;no saj veš,ko ti prideeeee spotano nasproti! Pedvsem pa moramo vedno dobro opazovati,gledati,da razumemo,dojamemo.Sedanjost je le prehod iz preteklosti v prihodnost. Preobrazba je mogoča le v sedanjosti in ne v prihodnosti in tudi ne jutri.  Pa vi? Se boste sploh kdaj zbudili,spremenili,dojeli,razumeli,da boste lahko svobodni,osvobojeni tistih nevidnih vezi,okovov,ki ste si jih v svojem egoizmu; tako lepo sami sebi nadeli.

https://www.youtube.com/watch?v=IpT-FW_G8-A

.