Kjer Vrhovi rinejo v nebo, kjer pogled obvisi na sivini skalovja, kjer list trave prosi usmiljenja za klorofil in viharji vozlajo veje pozabljenim viharnikom na robu prepada, je domovanje časa. Tam, kjer zastanejo koraki ob navpičnosti in želje odbrzijo kvišku, veter odlaga najlepše pesmi.Kjer noči kopičijo šviganje tišine in se gluhost enači s slišnostjo,kjer kriki ne morejo na drugo stran,tam odmev stoletij poje uspavanko.Tukaj vzhod in zahod zapuščata dolge sence na konicah s kamnitimi pozdravi;jug in sever praznita napihnjenost za naslednje snidenje.tam strmine žarijo v brezna in se lomijo pogledi na zledenelih presledkih,tam je za sanje napajališče in blodnjak. Tam se uzemljijo koraki in na vršacih obvisi pogled, senca pusti okostje in klic odmev - prisluhnite !
Sep 10, 2017