Materinstvo v nas tli z različnimi odtenki,nas obvezuje in odvezuje bivanja in tujosti.Nikoli ne odhaja brez ostankov,celo smrt je v njeni sledi.To je let,ki rabi pristanke,to so sanje,ki ljubijo zbujenost,to je pesem,ki se začenja z jokom,to je hoja,ki potrebuje klečanje, to je poljub ,ki ga buri ugriz, to je svetloba,ki potrebuje senco, to je toplota, ki rabi božanje, to je klic, ki premore samoto, to je ..... življenje,ki ne more brez smrti.

https://www.youtube.com/watch?v=9wPnGY5PlZY