Markiz de Sade je s svojimi seksualno in filozofsko obarvanimi deli zelo razburjal takratno javnost.Še danes jo. Sto dvajset dni Sodome velja in je še vedno podobno vznemirljiva vsebina kot usoda rokopisa. De Sade (1740−1814) ga je napisal, ko je bil zaprt v Bastilji, septembra in oktobra leta 1785, z drobno pisavo na 12 centimetrov široke lističe, zlepljene v trak, dolg 12 metrov in 10 centimetrov. V svoji jetniški celici ga je skrival, a ga je moral tam pustiti, ko so ga v noči s 3. na 4. julij 1789 prestavili v Charenton. Po padcu Bastilje 14. julija 1789 so rokopis našli in shranili pri neki družini. Leta 1929 je priromal v roke Mauriceu Heineju, ki ga je natančno prepisal.Predstavljam francosko kulinarično specialiteto s prehoda med osemnajstim in devetnajstim stoletjem. Prihaja iz temačnih kleti zloveščega in skoraj nedostopnega gradu Silling, kjer je svoj čas razvajala prefinjene okuse libertincev.

Omelette a la Donatien
(po zamisli markiza de Sada)

Sestavine:
3 debela kokošja jajca
sol
dobro nabrušen jedilni pribor

Postopek:
Običajno jajčno omleto, ki bo povsem zadostovala našim namenom, pripravite iz treh razžvrkljanih jajc, ki jih spečete v namaščeni ponvi. Če vam sama priprava te preproste jedi ne vzbuja posebnega užitka, to opravilo naložite enemu od služabnikov, ki so nepogrešljivi v domu vsakega pravega libertinca. Slednje vam daje neizčrpno množico priložnosti, da nesrečno bitje z izrednim zadovoljstvom kaznujete za vsako najdrobnejšo napako, ki jo utegne ob tem zagrešiti, kar bo nedvomno spodbudilo vaš apetit.

     Skrivnostna čarobnost te jedi leži v njenem serviranju. Prepričajte se, da specialiteto še vročo postrežete na riti, ki ne sme niti najmanj odstopati od božanske popolnosti. Ob branju moje izbrane proze boste ugotovili, da je takšnih zadnjic mnogo več, kot ste si morda mislili. Možnosti glede izbire zadnjice, ki bo služila namesto krožnika, so neskončno zabavne; med drugim jo lahko postrežete kar s svoje, izbira človeka s pomanjkljivo osebno higieno pa lahko služi celo kot očarljiva začimba. Rit, ki je bila izbrana za to čast, bo sicer skromno jed povzdignila v prefinjeno specialiteto, ki bo ugajala vsakemu libertinskemu sladokuscu.

     Pomembno je, da se omlete (v primeru, da jo boste jedli vi) ne pozabite lotiti z dobro nabrušenim nožem in vilicami. Okus krvi namreč jedi doda nek je ne sais quoi, skupaj s kriki žrtve pa tvori nepozabno gurmansko izkušnjo, ob kateri se vam bo zazdel neprimeren celo najfinejši porcelan. Prepričan sem, da boste omleto marljivo pospravili do zadnje mrvice.

Bon appétit !

https://www.youtube.com/watch?v=o6f593X6rv8