Sanjam o tebi, Angel Fall, sanjam tvoje neštete
kapljice, ki pršijo po moji koži in mi lepijo lase,
zamišljam si tvoje šumenje in bučanje, tvoj strahotni,
neizrekljivi padec, in želim si, kako močno si želim,
da bi stal ob tvojem vznožju, da bi se vrgel s tvojega
vrha in poletel kot ptica do tvojih najsvetlejših
globin, da bi se kakor brig prizibal po tvojih brzicah,
pa čeprav bi se ob padcu raztreščil na milijon koščkov
in bi me to vrglo kdo ve kam, morda v mezozoik, morda
v ozvezdje Perzeja, mogoče bi se spremenil v ibisa ali
v drevo sikamore, morda bi na Finskem nastalo novo
jezero ali pa bi v Patagoniji veter zapihal močneje,
ali pa bi ostal prisoten v ozračju, v tvoji bližini,
Angel Fall, prisoten kakor vonj mimoz, kakor zvok
pozavne, ki bi čisto po tiho spremljal tvoje petje.
(N. Novaković )
Nov 07, 2017