Današji dan je zame zares hitrostno predober. Izklopiš možgane in lenobno čakaš;čakaš,da se ti nekje v glavi razsvetli,zakaj točno je dan tako dober,še preden se je končal. Ah, predober je bil dan za besede,preveč unikaten za neke filozofske verzije ali žajfastega hvaljenja o onem in tistem,kajti dobro vem, da štejejo samo koraki,ki jih naredimo. Zjutraj jih bom spet štela,korake seveda.Kaj pa ti ? Povej iskreno,da se imaš vsaj malo,majceno preveč rad/a. Reci,da si odvisen/a od hvale drugih.Povej,da se elektonska pošta zatika nekje v " medmrežju ". Ej Ti,daj reci že enkrat,da nisem samo jaz tista,ki piše neke nore zapise;kar povej,da je vredno noč čakati do jutra;reci,da ne znam razmišljati jasno. Mirno vam lahko rečem, da na mojem odzivniku lahko pustite sporočilo in glas na njem vam bo rekel; " Moraš se imeti rad ", da mi pustiš sporočilo.Sicer pa, a sem že omenila,na takšen dan se ne moraš zaljubiti v nič drugega kot v sproščenost tega trenutka,sedanjost, ki riše stopinje v večnost.Zadebeljeno bom napisala še enkrat; Danes se moraš imeti rad/a,mogoče tudi zato,da lahko preživiš.Ker je bivanje nenehno stvarjenje,odsevi nekih trenutkov v katerih živiš,resničnost je vedno drugačna,a v tej drugačnosti je vselej enak njen kozmični red.Še to,nocoj se bo noč poljubljala z jutrom in mi ne bo pustila spati, jaz pa se bom stisila pod debelo odejo in z nasmehom na ustih razmišljala kako imam rada to življenje.
Dec 10, 2017