Strmim skozi zaprto okno,srtmim v to počivanje v ta občutek obstoja v to popolnost, v to nasičenost. Čudim se spokojnosti, mirovanju,ko vendarle vem, da je znotraj vsega gibanje, živo gibanje,da mi pogled ne more seči naokrog v eksplozije, vrvenje, v ozvezdje, v nas - pregnanih v hitenje. Nebo je modro, z oblaki, meglico, z zarjo ostrega hladu. Pozdrav dajem naravi z nasmehom sončnega razlivaja in vem,da ima nebo daljno oko svelobe.

https://www.youtube.com/watch?v=5AtMKJHHxyo