Nekje v jedrcu je misel,ki vas zvabi k luni,ki je šla iskat skrite zvezde nekam na obrobja galaksij,tam domujejo zdrobljene sanje in še razpadajo na nedorečeno.Od vseh strani opreza tema,veselite se dnevu,čeprav ni znano,kaj prinaša. Vsak korak je tveganje,čeprav je stopanje na trda tla.Opiranje na vsako obljubo razmaja pokončnost, šibka nitka ne bo zdržala obešanja,ne pozabljajte nit,ko se greste skrivalnice s sosedovimi,saj ne boste pri priči zdrveli v brezpotja,nujno vas potrebujejo na pogorišču. Bodite prepričani,da je pojedina obvezna in vaš delež že vrtijo na nabodalu,le nekaj pikantnih zaščimb še sekljajo vešče roke,da za dejanje,ki ni vsakdanja vaba za brezskrbno bruhanje.Komaj podoben prizor se utege ponoviti le še enkrat,na sodni dan in v primerni vsebini.Tudi odriv,ki se bo takrat zgodil ne bo možen z enako vnemo,saj so zaletne poti v ostalih terminih zasedene. Poglejte skozi okno,če še jo niste dali v rešetke,ali se na vašem nebu danes oblaki podijo,kdo ve ali tudi oni nimajo kakšega snidenja in posebnih namenov,ostanek je vedno odveč in nima lastnika.
Jan 03, 2018