Danes sem se odločila,da s popisanim listom želja odločno prikorakam pred prodajalca sanj. V žepih žvenkljam s kovanci,imam samo drobiž. On pa mi  takoj prične ponujati neke osladnosti in razkazuje kičaste stvari. Vse diši po zatohlosti. Dolgo izbiram,nič ne kupim,saj se mi zdi vse je brez teže. Potrebe preteklosti sem pozabila,požrešnost prihodnosti ne poznam. Zato se odločim,da povprašam mimoidoče kaj mi je storiti,gledajo me z začudenjem in se prično zbirati v gruče. Z posmehom na obrazu in z ironijo kažejo proti meni,glasno komentirajo,da se je po dolgem času pojavil nekdo dovolj nor, ki bi rad sanjal. Slišim glasove, ki vzklikajo,da sem velika sanjačka.

https://www.youtube.com/watch?v=10V_Z0_udjg