Melodija
Že bežen pogled na zamrznjeno zemljo me včasih vrže
v preteklost, ko sem bil še deček, pozabljeni občutki
takrat neustavljivo prekrijejo nebo nad severnim
obzorjem in zvezde, ki sem jih še pred nekaj trenutki
vzneseno opazoval, se spremenijo v rože iz nekega
oddaljenega popoldneva, ko sva se z roko v roki molče
sprehajala med brezami in je nedaleč od naju iz gošče
priletel fazan, tedaj se nisva spraševala o smislu
obstoja in o globini oddaljenih oceanov, ampak sva se
igrala skrivnostno igro dotikov, v začetku previdno, kot
skozi šipo, in že naslednjo sekundo strastno, brez sramu,
kot da bi slutila, da bodo v kratkem med nama stoletja:
povej, ali te melodija, ki jo oblikujem zate, spominja
na mogočno delto, na travo in na neznansko vznemirjenje,
ki naju je preplavilo ob pogledu na nedostopne soteske.
( Novica Novaković )
Jan 31, 2018