Vile, škrati in modri brizgi

Vreme že dolgo ni več izključno tema britanskih vljudnostnih pogovorov, čedalje pogosteje ga glodamo tudi mi. Največkrat zaradi nepredvidljivosti. Motijo nas zelene zime s previsokimi temperaturami, deževna poletja, prehitro cvetenje, ki ga pokončata nepričakovana ohladitev ali celo sneg. Največ skrbi nam seveda vzbujajo hude ujme, kot so poplave in žledolom, ki prinašajo veliko škodo in osebne stiske.

A vreme premore tudi drugačno, na nek način čarobno plat. Osnova vsega vremenskega dogajanja je medsebojna igra vetra, vode in temperature. Ob določenih pogojih ti trije elementi sestavijo ognjene in večkratne mavrice, nastajajo goreči orkani in kroglaste strele. Po nebu se lahko vodoravno, nizko nad zemljo valijo ogromni oblaki, oblaki pa so lahko tudi preluknjani. Seveda to še ni vse. Spoznali boste lahko tudi vulkansko bliskanje, peščene viharje in pojoče sipine, obšli nismo niti nenavadnih padavin, ko z neba namesto dežnih kapelj padajo žabe, meso in paradižniki. Ali orjaške toče, velike za teniško žogico.

Izbrali in razložili smo 16 fenomenov narave. Med njimi je kar nekaj izjemno nenavadnih. Na primer vile, škrati in modri brizgi.

Z osmo številko smo prisluhnili še pojočim kobilicam v Sloveniji in pregledali, kakšno obrambo so razvile rastline, da se ubranijo pred požeruhi. Podrobno smo pregledali ponudbo brezpilotnih letalnikov, zaradi vsestranskosti nadvse uporabnih za snemanje fotografij iz zraka, kartiranje, reševanje na odročnih, težko dostopnih krajih, sledenje divjim živalim ali dostavo manjših pošiljk. Izbrskali smo tudi, kako telo pretopi maščobne zaloge v energijo, kaj se dogaja v možganih, ko se zaljubimo, in kolikšno vlogo je odigral Walt Disney pri uveljavljanju barvne televizije.