Mestno prebivalstvo

MESTO IN SONARAVEN RAZVOJ

Janez LapaJne dipl. ing. arh.

"Upravljanje urbanih območij je postalo eno od največjih razvojnih izzivov 21. stoletja," je na tiskovni konferenci na sedežu ZN v New Yorku dejal direktor oddelka za prebivalstvo John Wilmoth

(Vir: OZN-actual)

Da bi zmanjšali vpliv na okolje, bi morali razvijati urbana središča bolj zgoščeno ...

V mestih živi vedno več ljudi

Pri sedanji stopnji rasti mestnega prebivalstva bo leta 2050 živelo več kot 65 % prebivalstva v urbanih središčih in več kot 80 % v državah z več- jo gostoto. Že v letu 2000 je bilo 213 mest z več kot milijon prebivalcev in 23 mest z več kot 10 milijonov prebivalcev.

Mestno prebivalstvo bi se lahko podvojilo v naslednjih 100 letih. Leta 2007 je mestno prebi- valstvo preseglo ruralno populacijo. Med letoma

1900 in 2000 se je mestno prebivalstvo pomnožilo za dvajsetkrat, svetovno prebivalstvo za štirikrat. Glede na poročilo ZN o urbanizaciji naj bi živelo v mestih do leta 2050 več kot 2,5 milijarde ljudi.

Primerjava deleža svetovnega prebivalstva, ki živi v mestih, in razvoj po letih po podatkih OZN (UNFPA): leta 1800, 3,4 %; 1900, 15 %; 1950, 30 %;

2000, 50 %, 2050, 83 % (predvidena ocena)

Kako graditi, da bi izboljšali okoljske in trajnostne pogoje razvoja?

Obstaja dilema, ali širiti in povečevati površi- no aglomeracij ali pa jih zgoščevati in racionalizi- rati prostor, množiti urbane funkcije in predvsem zmanjševati transport.

Mesto  s  svojo  obliko,  velikostjo  ter  notra- njo strukturo, predvsem s kakovostjo stanja konstrukcij zgradb in infrastrukturnih objektov itd., pomembno vpliva na naravno, socialno in družbeno okolje ter na onesnaževanje, predv- sem s proizvodnjo in izpusti CO2  kot produktom izgorevanja.

Vpliv različnih dejavnikov na onesnaževanje:

• potrebe za bivalno okolje,

ogrevanje in hlajenje pribl. 60 % (odvisno od države)

• transport (prometna urejenost,

aktivnosti itn.) pribl. 20 %

• proizvodnja (tudi servisna

dejavnost) pribl. 10 %

• vse ostale dejavnosti pribl. 10 %

Številni parametri oblike mesta in še bolj njegove strukture vplivajo na njegovo ekološko obnašanje in posledice. Med njimi so najbolj po- membni dejavniki: razporeditev stavb in njihova geometrija (obseg, površina, višina, členitev ...), gostota zazidave in porazdelitev med pozida- nim delom in površinami, ki jih pokrivajo ceste in infrastruktura, pa tudi superstruktura ter delež,

132

EGES 4/2015

EKOLOGIJA

ki ostane za vegetacijo in zelene površine. Zlasti pomemben je še faktor gostote, se pravi število prebivalcev ali stavb na enoto površine, ki dejan- sko različno vpliva na porabo energije v smislu ogrevanja, hlajenja in prometa. Mestna aglome- racija lahko spreminja jakost in smer vetrov, vlaž- nost kot tudi preoblikuje svoje okolje z ustvarja- njem "toplotnih otokov".

Širitev in zgoščevanje

Prevladuje širitev naselij, zlasti še v Aziji in Afriki, kjer mesta hitro in pogosto rastejo nenačr- tovano. V Ženevi npr. je v obdobju od 18. stol. do leta 2005 prevladovala širitev, vendar je v zadnjih

80-90 letih prišlo tudi do obdobja zgoščevanja v kombinaciji s širitvijo,

za razliko od ameriških mest, med katerimi so pretežno mlajša mesta. Medtem v azijskih in evropskih mestih najdemo še starejša jedra, ki te- meljijo na zelo različnih zasnovah v primerjavi z novimi deli urbanega območja. V Aziji je pogosto nenadna sprememba med starim jedrom in no- vejšim razvojem z zelo nerazvito povezavo med njima, medtem ko so v evropskih mestih zaradi

načrtovanja in bolj postopne širitve stičišča med starimi in novimi deli veliko bolje povezana. V tem pogledu izstopa razvoj v Ženevi, ki ves čas vzdržuje oktogonalno strukturo v celotnem ob- dobju rasti. Poleg tega je prisotna disperznost urbane ureditve (način urbane ureditve, obratno sorazmeren z gosto pozidavo).

Zelo zanimiva je naloga s področja razvoja mest: kako analizirati posamezne parametre v urbani strukturi na način, ki upošteva osnovne značilnosti in lastnosti v razvoju mesta, s tem da upošteva:

• osnovne značilnosti pogojev razvoja mesta,

• naravne pogoje,

• kulturno in etnično ozadje,

• zgodovinske pogoje,

• predvsem perspektivni razvoj glede na zgoraj

navedene kriterije.

Kako naj gradimo?

V nasprotju s tem, da so velika mesta bolj učinkovita  pri  porabi  energije,  imajo  ekološ- ki vpliv na prebivalca manjši od majhnih mest.

Sion, mesto v Švici

EGES 4/2015    133

EKOLOGIJA

Nekateri rezultati kažejo, da je z okoljskega vidika boljša kompaktna oblika, saj porabi manj zemlje na osebo, omogoča bolj učinkovito razporejanje energije in zmanjšuje odvisnost od avtomobilov, s čimer se zmanjšajo emisije CO2 na osebo.

Na porabo energije vplivajo predvsem sledeči dejavniki:

•  stanje  zgradb,  starost,  kakovost  vzdrževanja,

prenove itn.,

• zasnova mesta in delov mesta s stališča prome- ta, povezav ter predvsem dnevne migracije,

• zasnova mestnih četrti oz. stanovanjskih naselij,

• makro-urbanizem, ekonomska urejenost regije

(proizvodnja, delovna sila itn.),

• potrošniška mentaliteta.

Slabosti kompaktnega urbanega razvoja so predvsem z vidika biotopske raznovrstnosti. V velikih mestih je opaziti, da je manj prostih po- vršin oz. več tam, kjer je gostota nižja. Še več, opazna je tudi biotopska raznovrstnost, vključno s floro, ki absorbira CO in se šteje za pomemben dejavnik pri oblikovanju mesta in povečevanju odpornosti proti onesnaževanje. Poleg tega je pri kompaktni mestni zazidavi omejen dostop do potenciala obnovljivih virov energije, predvsem sončne energije.

Kaj storiti za povečanje energetske učinkovitosti?

• določiti parametre optimalnih gostot, pri kate- rih njene prednosti odtehtajo negativne učinke,

• ugotoviti optimalno gostoto, ki omogoča manj- šo porabo energije, čim večji sončni potencial in biotopsko raznovrstnost,

• urbanistična zasnova oziroma prenova mora upoštevati in dati osnove za razvoj maksimalne uporabe sončne energije z uporabo aktivnih fa- sad (zajem energije, predgrevanje in tanjši plašč

...), zelenih in aktivnih streh (zajem energije, pre- prečevanje pregrevanja ...),

• uporaba novih energetskih konceptov (učin- kovite rabe energije), z uporabo geotermike in rekuperacije energije – odpadne vode, garažne hiše ...

• urbanistična zasnova oziroma prenova mora upoštevati in dati osnove za razvoj infrastruk- turnih objektov, tudi energetskih, na način, da vsak infrastrukturni objekt pomeni tudi naravni vir zajemanja ali shranjevanja energije itn.

Zaključek

Na Politehniki v Luzani (EPFL) deluje skupina raziskovalcev, ki se imenuje »Kompleksni urbani sistemi« in se ukvarja z modeliranjem urbanega sistema na osnovi naravnih zakonov, tako fizikal- nih kot tudi termodinamičnih.

Obstaja tudi raziskovalna naloga RS, ANALIZA STANOVANJSKIH NASELIJ, 1978, ki predstavlja osnovo za primerjalni študij gostote ter infra- strukturnih elementov glede na tip stanovanj- skega naselja.