Lahko bi rekli, da smo prav vsi z nečim zasvojeni, razlikujemo se le po tem, v kateri del spektra uvrščamo svojo odvisnost. Ali ta uničuje nas in naše bližnje ali nas motivira in žene naprej?

Zasvojenost z življenjem, srečo, uspehom in zdravjem je lahko na primer občudovanja vredna. Čeprav je ne moremo resnično uvrstiti med oblike odvisnosti, kot jih poznamo, jim je vseeno podobna. Gre za višjo, gonilno silo, ki nas žene v določene oblike vedenja, navado, ki se ugnezdi v naše življenje.

Čeprav lahko postanemo odvisni od telesne vadbe, sreče in uspeha, gre za motivacijske sile, ki imajo pozitivne rezultate, a le pod pogojem, da svojega življenja ne posvetimo samo njim. Za nekatere ljudi pa je lahko težnja k odvisnosti smrtonosna.

Temna plat zasvojenosti

Po definiciji strokovnjakov je odvisnost vztrajen vzorec ekstremnega vedenja, ki ga sestavljajo obsesija, pritisk, ritualizacija in pogosto občutek krivde in obup. Oblike odvisnosti – od drog ali vedenja – so si zelo podobne v procesih in se pogosto razlikujejo le v telesni škodi, ki jo povzročajo, torej v fizičnih spremembah in učinkih na telo.

Odvisnost na splošno se praktično vedno razvija v enakih korakih:

1. Eksperimentiranje – običajno za zabavo ali iz radovednosti.
2. Zloraba – premikanje meje, do katere lahko posameznik uporablja substanco ali se vede na določen način; pogosto gre za odkrivanje zgornje meje zlorabe, preden ta povzroči trajno posledico ali smrt.
3. Odvisnost – ko se posameznik počuti 'normalno' ali sposobnega obvladovati situacije v življenju samo pri uporabi vira zasvojenosti (substance ali vedenja).

Ko posameznik postane odvisen od substance ali vedenja, predmet odvisnosti postane prioriteta v življenju in na tej točki postane odvisnost izjemno nevarna. Delo se na primer spusti na drugo mesto v seznamu prioritet in številni zasvojenci delajo samo zato, da bi si lahko privoščili svojo odvisnost. Ko se ta poslabša, se pogosto zgodi, da izgubijo službo, a odvisnost ostane.

Pogosto se zgodi, da hišni ljubljenčki pristanejo više na seznamu kot družina in prijatelji. Živali odvisnikov namreč ne obsojajo in jim prav tako ne dopovedujejo, naj poiščejo pomoč. Družina in prijatelji tako običajno pristanejo komaj na četrtem mestu. Sorodniki, ki niso odvisni, seveda nikakor ne sprejemajo odvisnikove uporabe drog ali vedenja, zato odvisniki pogosto prekinejo osebne zveze, ki stojijo na poti njihove odvisnosti.

Substance ali procesi

Ko je govora o odvisnosti, večinoma najprej pomislimo na odvisnost od substanc, kot so droge in alkohol, a se odvisnost od procesov, kot so igre na srečo, seks ali umor, kaže na zelo soroden način. Obstaja namreč kar nekaj skupnih točk v evoluciji odvisnosti od substanc ali vedenja:

• Od eksperimentiranja prek zlorabe do zasvojenosti.
• Pričakovanje–napetost in uporništvo–razburjenje pri dobivanju substance ali procesa.
• Pogosto izkrivljanje in popačenje dejstev.
• Zloraba sočutja drugih za potrebe lastne odvisnosti.
• Oprema in trofeje.
• Primarna ali priljubljena substanca ali proces.
• Sposobnost navzkrižne zasvojenosti od druge substance ali procesa.
• Sposobnost vzpostavljanja odnosov zaradi navidezne privlačnosti.
• Zvijače so sprva prefinjene in kompleksne, sčasoma pa postanejo trapaste in nore.
• Neizogiben trikotnik zaporov, institucij in/ali smrti.