Kolikokrat zgolj nemočno opazujete, kako življenje teče mimo vas, vi pa se ukvarjate s stvarmi in odnosi, ki vam zares ne pomenijo nič?

Kolikokrat:

• hodite v službo, ki vam predstavlja le sredstvo za preživetje, delo vas ne veseli ali izpopolnjuje in v njem ne morete izraziti svojih talentov in sposobnosti? V službo hodite bolj kot ne kot v zapor in ko je osem ur konec, se vam zdi, da šele zaživite. Žal pa ste takrat že tako utrujeni in izčrpani, da je vse, kar lahko naredite, le to, da aktivnosti, ki vas zares veselijo, prestavite na drugič, ko boste imeli dovolj energije.
• ste se znašli v partnerstvu, kjer sta le še dva tujca, ki živita eden mimo drugega, vsak na svojem samotnem otoku, vendar ostajata skupaj, bodisi zaradi otrok bodisi zato, ker se nimata poguma soočiti z obtožujočimi pogledi staršev in okolice? Morda sta se celo dogovorila, da se lahko videvata z drugimi, ker kljub vsemu si ljubezni oba želita.
• imate prijatelje, s katerimi se že dlje časa videvate bolj po sili kot zaradi skupnih zanimanj in prijateljstva? Vaše poti so se že davno obrnile vsaka v svojo smer, a zaradi navade in prepričanj, da 'kaj bodo pa rekli, če me ne bo več na skupna srečanja', vzdržujete nekaj, kar je že zdavnaj umrlo.
• pred leti, ko ste začeli hoditi na aerobiko, ste resnično uživali – imeli ste reden urnik, ko ste skrbeli za svoje telo, s prijateljico, s katero sta se skupaj vpisali na tečaj, sta ena drugo spodbujali k rednemu obiskovanju vadbe in ne nazadnje spoznavali nove ljudi. Danes, ko imate poleg službe še družino, vam ta hobi ne predstavlja več veselja in razvedrila, temveč vse prej kot to.

Če ste se vsaj v eni situaciji našli, je čas za osebno bilanco. Ustavite se in se vprašajte: „Zakaj to počnem?“ in ponovite to vprašanje večkrat na dan. Pri vsaki stvari oziroma odnosu, kjer čutite nezadovoljstvo, nesmisel ali nelagodje, se vprašajte, zakaj se tako počutite. Potem pa kopljite in raziskujte, da boste dobili iskren odgovor, zakaj delate nekaj, kar vam v resnici ni po godu. Velikokrat namreč počnemo stvari, ker smo tako navajeni in niti ne pomislimo, da bi lahko naredili nekaj drugače.

Vesela novica je, da lahko naredimo drugače vedno – le če hočemo. Samo mi lahko spremenimo stvari v svojem življenju.

Vprašajte se torej: „Zakaj to počnem, če pa me vendar ne veseli niti ne vidim smisla.“ Dobili boste zanimive odgovore:

• ker to od mene pričakujejo (partner, starši, prijatelji, sodelavci),
• ker se to spodobi,
• ker mi je nekdo tako svetoval, da je zame dobro,
• preprosto ne vem, zakaj (ne zadovoljite se s tem odgovorom, ampak raziskujte naprej).

Kje ste pa tukaj vi? Če nekaj delate, delajte to zato, ker vi tako hočete, ne zato, ker nekdo drug meni, da jeza vas dobro, da se spodobi ali zaradi katerega koli drugega razloga. Le vi sami veste, kaj je za vas dobro. Tega ne more vedeti nihče drug na tem svetu!

Težava nastopi, ker mi sami v resnici ne vemo, kaj je za nas dobro, niti si zares ne zaupamo, zato odgovore iščemo pri drugih ljudeh. Takrat:

• ko spoznamo simpatičnega moškega, sprašujemo prijateljice, kaj si mislijo o njem;
• ko se odločamo med dvema ponudbama za službo, ljudi okoli sebe sprašujemo in prosimo za pomoč pri odločitvi;
• ko iščemo novo stanovanje, se zanašamo na mnenja drugih;
• ko načrtujemo zasluženi dopust, poslušamo druge, le sebe ne, kaj si pa mi zares želimo?

Seveda ni nič narobe s poslušanjem mnenj drugih, narobe je le to, da poslušamo samo njih, sebe pa sploh ne vprašamo, kaj si želimo. Pravilna pot je, da najprej vprašamo sebe:

• Je moški, ki sem ga spoznala, tisti, s katerim se bova ujela v življenju (ali imava enak pogled na življenje in partnerstvo) in bova lahko skupaj rasla in se razvijala?
• V kateri službi bom lahko bolje izražala svoje talente in sposobnosti? V katerem okolju se bom bolje počutila, katero delovno okolje je bolj primerno zame?
• Je to stanovanje prostor, kjer se bom počutila doma, kjer se bom počutila varno in odgovarja mojemu življenjskemu stilu?
• Si želim miren dopust daleč od vseh ljudi, nekje na samem, ali si želim na potovanju spoznavati nove ljudi, obiskovati prestolnice in muzeje?

Nato pa, če res čutimo potrebo slišati drugo mnenje, vprašamo še ljudi, ki jim zares zaupamo in nas dobro poznajo.

Pogovorite se s seboj, vprašajte najprej sebe – zgradite najprej temelje, potem pa pojdite v svet. Tako boste bolj suvereni, predvsem pa boste lažje sledili sebi oziroma temu, kar si vi želite. Brez pogovora s seboj se vam zgodi to, da drugi usmerjajo vaše življenje in vi kar naenkrat postanete le sovoznik, ne pa voznik. V takšni vlogi se nihče ne more počutiti dobro. Kričite na ves glas, da naj vendar ustavijo, ampak vas nihče ne sliši.

Zavzemite držo ustvarjalca

Ko ugotovite, kaj je tisto, kar delate zaradi drugih in ne zaradi sebe, je naslednji korak, da to prenehate početi. Ker zdaj veste, da, na primer, na aerobiko hodite le še zaradi nekega dogovora s prijateljico izpred treh let, za gibčno telo pa vsak dan poskrbita več kot odlično oba otroka, ki ju lovite po parku in doma. Z mirno vestjo se lahko pogovorite s prijateljico in aerobiko odpoveste. Druženje raje prilagodite novim razmeram in se dobivajta ob dnevih, ko bo obema bolj odgovarjalo. Ne nazadnje je mogoče prijateljica ravno tako že dlje časa zbirala pogum, da se pogovorita.

Ko se za nekaj odločimo, potem moramo stvar še uresničiti – zavihati rokave, zbrati ves pogum in moč, globoko vdihniti in skočiti v vodo. Težko je, strah nas je, vendar imejte v mislih ves čas to, da delate nekaj, kar je za vas dobro. Mogoče se v tistem trenutku še ne počutite tako, zagotovo pa se boste slej ko prej. Ko lepo skrbimo za sebe in svoje potrebe, skrbimo v resnici za svoje notranje počutje, za svojega notranjega otroka:

ko vročite odpoved v službi, kamor hodite le še zaradi plače, se bo vaš notranji otrok po letih 'tlake' počutil osvobojenega. Lažje boste zadihali in dobili ideje, kaj vse bi lahko delali.
Ko se odločite zapustiti partnerstvo, ki to že dolgo ni bilo več, si izkažete vso ljubezen in spoštovanje. Veste, da si zaslužite več, in to boste tudi zagotovo našli, kajti vse se najprej začne pri sebi. Ko imaš sebe rad in si ne dovoliš več živeti skupaj z nekom, ki te ne ljubi več niti te ne spoštuje, sporočaš, da si vreden ljubezni in spoštovanja. In ljubezen te slej ko prej najde.

Poskrbite zase

Naše notranje počutje je znak, ali lepo skrbimo zase ali ne. Čim večkrat se vprašajte: „Kako se počutim?“ Iskreno poglejte vase in opazujte: ali vaš otrok joče in vas milo prosi, da poskrbite zanj, da prenehate delati to, kar mu škodi, ali je zadovoljen in vesel, ker lepo skrbite zanj? To naj bo vaš kažipot na poti spreminjanja sebe.

In če tudi zaključimo s tem, s čimer smo začeli – ne čakajte na potop ladje, da boste lahko začeli na novo, že zdaj imate vso moč v svojih rokah, da spremenite življenje in zaživite SVOJE življenje – to, kar si želite že od nekdaj.

Besedilo: Tinkara Filač, Zdravi odnosi
​Fotografija: Profimedia