Okužba s klamidijo je zelo razširjena bolezen. Preverili smo, kako se lahko pred njo zavarujete, kako se postavi diagnoza ter kako poteka zdravljenje.

Preventiva

Glede na to da okužena oseba tedne, včasih tudi mesece ne ve, da je prenašalec, se v svetu veliko pozornosti namenja preprečevanju širjenja klamidije. V skladu s tem so priporočljive naslednje preventivne mere:

• Uporaba kondoma pri vsakem spolnem odnosu.
• Spolna abstinenca, če obstaja sum, da je oseba okužena.
• Obveščanje partnerja o okužbi, da se ga vključi v zdravljenje.
• Izogibanje spolnim odnosom med zdravljenjem in kmalu za njim, dokler se s ponovnim testiranjem ne potrdi, da sta oba partnerja zdrava.
• Zmanjšanje številka spolnih partnerjev.

V nekih razvitih deželah se priporoča, da se enkrat letno testirajo vse spolno aktivne ženske do 25. leta, ter tudi starejše (če imajo novega partnerja ali več njih) in nosečnice.

Kako se postavi diagnoza?

V primeru okužbe s klamidijo je izjemnega pomena natančna in hitra diagnoza. Kot večina drugih bakterij in virusov niti klamidije ne moremo odkriti s testom PAPA. Če zdravnik opazi obilnejši izcedek ali spremembe na materničnem vratu (ranice), opravi poseben test za klamidijo, ki vključuje analizo brisa z materničnega vratu. Testiranje se priporoča tudi osebam, ki imajo v anamnezi sterilnost.

Najbolj zanesljivi so tako imenovani testi NAAT – odkrijejo genetski material klamidije iz telesnih tekočin, krvi ali urina. Glede na to da so precej dragi, se jih redkeje opravlja, za razliko od testa fluorescentne detekcije antigena (DFA), ki je precej zanesljiv (po zdravljenju lahko pokaže lažno pozitiven rezultat, saj odkriva antigen in aktivne celice), hiter in relativno poceni. Kot vzorec se vzame bris materničnega vratu ali sečevoda.

Zdravljenje

Zdravljenje klamidije je precej enostavno, zajema pa uporabo antibiotikov. Med terapijo mora obolela oseba določen čas spolno abstinirati, saj lahko okuži partnerja, ki bi kasneje bolezen ponovno lahko prenesel na njo.

Zdravljenje z antibiotiki je uspešno, terapija pa v povprečju traja od dva do tri tedne. Potem se naredi tri- do sedemdnevni odmor in ponovno vzame bris. Če je negativen, se pacienta naroči na kontrolo čez šest mesecev do enega leta. Šele ko so negativni vsi rezultati analiz, se lahko reče, da je oseba ozdravljena.

Pomembno je, da se oboleli natančno drži navodil zdravnika in da terapijo upošteva do konca, saj bi se v nasprotnem primeru okužba lahko ponovila.

Nezdravljeno vnetje lahko privede do motenj delovanja spolnih organov, sterilnost moških in žensk ter izvenmaternično nosečnost ali predčasni porod.

Fotografija: Depositphotos