Vas, kot enega najvišjih predstavnikov naše države, prav zaradi pomembnosti navedenih dokumentov, seznanjamo z njima in pričakujemo, da boste ta dokumenta podprli, se zanju zavzeli in naredili vse, kar je v vaši moči, da bodo cilji le teh uresničeni. V kolikor je zaupati da ste svoje poslanstvo sprejeli v korist te države, potem ne sme biti nobene prepreke, da ne podprete naše kazenske ovadbe in dopolnitve ter ju osebno podpišete in vložite na pristojno Okrožno državno tožilstvo. Mi od začrtane poti ne bomo odstopili niti za milimeter, saj se zavedamo, da je naša država v situaciji, ko poti nazaj ni več. Vaš odgovor pričakujemo na sedež naše skupine Soška 19b, 1000 Ljubljana, ki zbira kopije in druge podatke o vseh podanih kazenskih ovadbah in verjamemo, da bo na naš naslov prispela tudi vaša. 

Pričakujemo tudi, da nam dovolite, da javno objavimo vaše sodelovanje v tej izjemno pomembni aktivnosti za pravično, pravno in demokratično Slovenijo. 

S spoštovanjem – skupina aktivnih državljanov » Kazenska ovadba«

priloga Kazenska ovadba

K A Z E N S K A   O V A D B A
zoper neznane storilce


zaradi podanega utemeljenega suma, da so izvršili več kaznivih dejanj in sicer:
- Poneverba in neupravičeno uporabo tujega premoženja po členu 209/I,IV,V KZ-1,
- Preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po členu 230/I,II KZ-1,
- Zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po členu 240/I,II,III KZ-1,
- Pranje denarja po členu 245/I, II, III, IV, V, VI KZ-1,
- Davčna zatajitev po členu 249/I, II, III, IV, V KZ-1,
- Hudodelsko združevanje po členu 294/I,II KZ-1,
- Nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva po členu 307/I,II KZ-1


OBRAZLOŽITEV:

Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je dne 22.10.2013 podal uradno izjavo, katere zapis je bil objavljen v časopisni izdaji dnevnika Večer, dne 23.10.2013: Citiram: »Zaradi gospodarskega kriminala in korupcije, kjer so posamezniki okradli državo za več milijard evrov, moramo sedaj davek plačevati vsi drugi, nedolžni državljani in smo zaradi njih tam, kjer smo. Posledično imamo zaradi razmer, v katerih se je znašla Slovenija, tudi zaradi teh vplivnih ljudi, ki so nas okradli, ker so delali v državnih bankah, podjetjih in še bi lahko našteval, višje davke, nižje plače in pokojnine. Zato v Sloveniji ustvarjamo okolje, da bodo ti ljudje prišli pred roko pravice, pred policijo, tožilstvo in sodišča, kjer jim bodo izrečene pravične sodbe. Dobri rezultati dela policije namreč kažejo, da v Sloveniji ne bo nedotakljivih in svetih krav, ker smo pred zakonom vsi enaki in to naj bo jasno vsem. V Sloveniji naj bo jasno, da nobeden od tistih, ki so nas okradli, ne bo varen, niti njegov denar v davčnih oazah v tujini in sicer pred slovensko policijo, tožilstvom, sodišči, davčno inšpekcijo in drugimi organi pregona. Pri pregonu gospodarskega kriminala in korupcije so imeli policisti veliko težav z bankirji, ki so se, ko bi bilo treba policiji izročiti zahtevane dokumente, izgovarjali na bančne tajnosti. Sedaj ni več tako, saj novo sprejeti zakon o bančništvu nalaga bankirjem, da morajo izročiti policiji in tožilstvu vse dokumente v zvezi s sumi kaznivega dejanja, ki ga preiskujejo v okviru bančnega sistema.«

Jaka Demšar, predsednik društva slovenskih kriminalistov je prav tako podal uradno izjavo, katere zapis je bil objavljen v časopisni izdaji dnevnika Večer, dne 23.10.2013:
Citiram: »Ne delajmo si iluzij, da pri nas ne obstajajo različne kriminalno mafijske združbe. Obstajajo, samo drugače jih imenujejo, včasih celo z evfemizmom, da gre za nekakšne politične in gospodarske elite, ki so nas izmozgale in izropale, ob tem pa nas drogirajo z nadvsem lepimi besedami o učinkovitosti privatizacije in nedotakljivi zasebni lastnini, podprti s premalo domišljeno zakonodajo ( zemljiški dolg ).«

Navedena izjava ministra Gregorja Viranta jasno in utemeljeno dokazuje to, da moramo zaradi gospodarskega kriminala in korupcije, kjer so posamezniki okradli državo za več milijard evrov, sedaj davek plačevati vsi drugi, nedolžni državljani in smo zaradi njih tam, kjer smo. Glede na to, da je minister Gregor Virant oseba, ki predstavlja vrh slovenske politike, oseba, ki mora biti moralno in poklicno neoporečna ter oseba, ki zastopa celotno zakonodajo, je njegovo izjavo vzeti kot resnično in utemeljeno, saj smatram, da brez osnov in preverjenih dejstev tega ne bi izjavil. Enako velja za izjavo gospoda Jako Demšarja. 

Spletni medij MMC RTV SLO je dne 12.5.2013 objavil članek z naslovom Razkrivanje slovenskih lastnikov podjetij v davčnih oazah. V članku je navedeno, da bi naj najbogatejši sloj svetovnega prebivalstva v davčnih oazah pred davki ali s podobnimi nameni skrival na tisoče milijard dolarjev vredno premoženje. Lastniki družb s sedežem v davčnih oazah. Izkazalo se je, da so njihovi lastniki pogosto pripadniki vladajočih elit, bogati poslovneži, pomembne javne osebnosti. Med njimi pa je tudi kar nekaj Slovencev. Lastništvo podjetij v davčnih oazah samo po sebi ni sporno oziroma nekaj nelegalnega. Sporno je le, če jih lastniki uporabljajo denimo za davčne utaje, pranje denarja. Ali je zadeva legalna ali nelegalna, je vprašanje za državne organe, ki so zadolženi za to. Glede na dejstvo, da živimo v svetu, kjer so bogatejši vedno bolj bogati, revni pa vedno bolj obubožani, je razkrivanje podjetij iz davčnih oaz prav gotovo v javnem interesu. Podjetja v davčnih oazah se namreč pogosteje odpirajo s točno določenim razlogom. Do prvega srečanja pomembnih Slovencev z davčnimi oazami je prišlo že ob osamosvojitvi. Denar, najmanj milijon in pol nemških mark, iz trgovine z orožjem je zagotovo končal na računu podjetja Cranex v švicarskem mestu Zürich. Podjetje Cranex AG se je nekaj let pozneje, leta 1997, preselilo v pol ure vožnje oddaljeno mesto Zug. V podjetju Cranex AG v tem malem mestu pa je po uradnih švicarskih registrih (tako povzema spletni medij MMC RTV SLO ) imel vodilno vlogo Dušan Šešok, ki je bil predsednik družbe. Kje je končal ta denar davkoplačevalcev, lahko bi ga bilo še več, je treba še preiskati. V proračunu ga po uradnih evidencah ni. Pri trgovini z orožjem so se iz Slovenije in tudi drugih nekdanjih republik SFRJ-ja začele črpati ogromne količine denarja, ki je končal na avstrijskih, švicarskih, madžarskih, nemških in britanskih bankah. Od tam pa je le še korak do davčnih oaz. Dušan Sešok, trenutno je širši javnosti poznan iz afere z mariborskimi radarji, kjer napoveduje, da bo tožil mariborsko občino za prekinitev pogodbe za več kot 700 milijonov evrov, sodi med tisto peščico Slovencev, ki si je med tranzicijo finančno močno opomogla (navedba spletnega medija MMC RTV SLO ). Osnovna hipoteza je, da so se politične elite okoristile s trgovino z orožjem. Druga hipoteza pa je, da so s prikrivanjem svojih dejanj onesposobile sodni sistem. Že leta 1994 so bili zbrani vsi dokazi, da bi lahko kazensko preganjali nekatere najpomembnejše osamosvojitelje. Februarja 1995 sta bila Janez Janša in Igor Bavčar kazensko ovadena zaradi nedovoljene trgovine z orožjem, skupaj z Ludvikom Zvonarjem, Francijem Kosijem, Nikolajem Omanom ter mednarodnim trgovcem z orožjem Konstantinom Dafermasom. Kmalu nato so na tožilstvu, kjer je pomembno vlogo imela Barbara Brezigar, poskrbeli, da sta bila Bavčar in Janša umaknjena iz kazenskega postopka. Razvoj tovrstne kulture, v kateri so nekateri politiki nedotakljivi, saj so se, čeprav so policisti in kriminalistični inšpektorji zbrali dovolj dokazov, zadeve ustavile na tožilstvu, ki bi moralo vložiti obtožnice, je tudi eden od odgovorov na vprašanje, zakaj je danes Slovenija v takšnem položaju, kot je. Pravna varnost je za tiste, ki premorejo milijone, drugačna od drugih državljanov, čeprav naj bi bili vsi enaki pred zakonom. 
Evroposlanka Tanja Fajon je v razpravi v Odboru CRIM ocenila, da bi z denarjem, pridobljenim iz davčnih utaj in izogiba plačilu davka v Sloveniji iz leta 2009, lahko štirikrat napolnili proračune ministrstev za šolstvo in šport, kulturo ter visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.Vsota iz neplačanih davkov znaša kar 108 odstotkov izdatkov za javno zdravstvo navaja evropska poslanka Fajonova. V davčne oaze je iz Slovenije leta 2010 odteklo 1,64 milijarde evrov. Skoraj 14 milijonov evrov so nakazali t.i. ljudje z najnižjimi prihodki. V letu 2010 je v 42 davčno ugodnejših območij nakazila izvedlo 4.493 fizičnih in 5.000 pravnih oseb,” je v intervjuju marca 2012 povedala Mojca Centa Šircelj, nekdanja direktorica republiške davčne uprave (DURS). Gre za odlive z računov, ki so odprti pri slovenskih bankah, na račune pri bankah v katerikoli drugi državi. Povedala je osupljiv podatek, da je bilo v letu 2010 v povprečju vsak dan 200 nakazil v skupni vrednosti 4,5 milijona evrov. Ob tem se je začudila, da so v te podatke zajeti tudi zavezanci iz najnižjega dohodninskega razreda, ki so izvedli za 5,3 milijona evrov nakazil. “V Sloveniji so v letu 2010 kar 8,3 milijona evrov nakazil izvedli zavezanci, za katere informativni izračun dohodnine sploh ni bil sestavljen, se pravi, da so uradno pod dohodkovnim pragom”, je dejala Centa –Šircelj v intervjuju januarja 2012. V okoliščinah, ko v Sloveniji tretjina staršev s težavo kupuje šolske potrebščine za svoje otroke, ko je skoraj petina prebivalstva revna, ko manjša podjetja, ki v pomanjkanju priložnosti kljub dobrim idejam in kvalitetnim kadrom le stežka preživijo, ko so upokojenci zadovoljni že če prejemajo 400 evrov pokojnine in izobraženi perspektivni kadri iščejo delo v tujini, so takšni argumenti, milo rečeno, nevzdržni. Razen tega so ti posamezniki ali skupine premoženje ustvarili v matični državi (Sloveniji), kjer uporabljajo vse javne, pogosto brezplačne storitve od infrastrukture do zdravstvenih, izobraževalnih in drugih storitev. S tem ko denar prenesejo v davčne oaze, prelagajo breme javnih stroškov na ostale, povečini manj premožne prebivalce, ki plačujejo davke po nacionalni zakonodaji. Pohlep nekaterih slovenskih skupin in posameznikov, ki jim ni mar za solidarnost do slovenske države in/ali njenih prebivalcev, ni razumljiv. Denar, ki bi se v bankah v Sloveniji lahko investiral v naložbe slovenskih podjetij, kroži po davčnih oazah in tujih investicijah. Slovenski uporabniki davčnih oaz si pri tem manejo roke ob maksimiziranju dobičkov in plačevanju nižjih davkov v drugih državah. 
Iz različnih pisanih in spletnih medijev je mogoče razbrati, da Banka Slovenije pojasnjuje, kako je portfelj vseh bank sestavljen iz 18 milijard kreditov. Ko se je začela kriza, se je povečala plačilna nedisciplina, s tem pa tudi slabitve bank. Če jih je bilo leta 2007 samo 161 milijonov evrov, jih je bilo leta 2011 že 1,2 milijarde evrov. Najbolj pa izstopajo prav tri največje državne banke – NLB, NKBM in Abanka. "Po ocenah Banke Slovenije je 31. maja lani NLB imel za 878 milijonov evrov izkazanih slabitev, NKBM jih je imel za 229,4 milijona, Abanka pa za 251,8 milijona evrov," poroča revija Reporter. Navaja še, da je med 50 največjimi dolžniki NLB-ja 25 teh že v stečaju, pri dolžnikih NKBM-ja jih je med 50 največjimi kar 29 v stečaju, Abanka pa ima 21 stečajnikov. Če je denar od stečajnikov skoraj izgubljen, utegne biti izgubljen tudi denar od kreditov podjetjem, ki sicer še "živijo", so pa njihove obveznosti do bank označene z zelo tveganima ocenama C in D. Daleč pred vsemi je Merkur z 285 milijoni evrov, sledijo pa kranjska Sava (235,7 milijona evrov), Pivovarna Laško (181,4 milijona evrov), ACH (126,4 milijona evrov) in T-2 (124,9 milijona evrov). Največ dolga seveda pade na pleča treh največjih državnih bank. Največ pa podjetja dolgujejo NLB-ju. Njeni največji dolžniki v segmentu slabih terjatev so: SCT (207,8 milijona evrov), Zvon 1 holding (207,1 milijona evrov), Energoplan (138,9 milijona evrov), Vegrad (135,3 milijona evrov) in Primorje (127,9 milijona evrov). Za slovenske razmere je to finančni zlom.
Doktor Matej Lahovnik, ekonomist in bivši gospodarski minister navaja, da bo reševanje, oziroma sanacija dveh zasebnih bank, Factor banke in Probanke bremenilo slovenske davkoplačevalce. Izbrani model likvidacije obeh bank v Sloveniji sproža kar nekaj, za državljane, zelo perečih vprašanj. Najprej, ali je prav, da je vlada zagotovila kar milijardno poroštvo za sanacijo bank, ki sta v zasebni lasti, in kakšno sporočilo je s tem poslala ljudem? Navsezadnje vlada s tem spodbuja moralni hazard in podržavlja izgube, ki so jih ustvarili zasebni upravljavci bank. Zasebne banke bi morali najprej reševati lastniki, nato imetniki bančnih obveznic in na koncu tudi deponenti večji zneskov, nad 100.000 evrov, nikakor pa ne državljani. Lahovnik se sprašuje, ali je logično, da namesto lastnikov banko sedaj rešujejo državljani, ki jim vlada dviguje davke, tistim v javnem sektorju pa znižuje plače. Finančni minister Čufer je še pred nedavnim, na blejskem forumu, izjavljal, kako bo treba dodatno zategniti pas. Pred tem je omenjal tudi možnost znižanja pokojnin in socialnih transferjev, čeprav po javno dostopnih podatkih kar 45 odstotkov upokojencev prejema manj kot 500 evrov pokojnine. Po drugi strani pa je vlada namenila milijardno poroštvo za reševanje dveh zasebnih bank, ki sta v preteklosti financirali vrsto tajkunskih poslov. Ob tem nihče v vladi ni problematiziral predhodne prakse lastnika ene izmed bank, ki je raje izplačal denar za dividende, kot pa da bi ga bil namenil reševanju svoje banke. Zgodba se je v teh dneh ponovila. Stranke vladne koalicije se razhajajo v tem, kaj je primerneje, ali da se dodatno dvignejo davki in prispevki in se s tem še poslabša poslovno okolje podjetij, ali pa se še ostreje zareže v javno porabo in v socialne pravice državljanov. Skoraj dnevno lahko spremljamo burne polemike, kje in na čigav račun bi lahko še zarezali v javne izdatke. Zato je toliko bolj presenetljivo, s kakšno lahkotnostjo je vlada odločila, da bo v imenu državljanov jamčila za obveznosti dveh manjših zasebnih bank, pri čemer je velika verjetnost, da bo del poroštva tudi unovčen in bo tako postal neposredni strošek vseh državljanov. 
Skrbni pregled NLB je terjatve banke razvrstil v tri skupine: neproblematične, ki se redno odplačujejo, tako imenovane rumene terjatve, kjer so zamude pri plačilih, a se ta lahko z ustreznim prestrukturiranjem izvedejo, in tako imenovane rdeče terjatve, ki se jih najbrž ne bo dalo izterjati. Kot je poročal Pop TV, ki je pridobil rezultate skrbnega pregleda, je na seznamu 20 podjetij, ki so dobila največje tvegane kredite ter tako povzročila banki največ težav, med drugim je na seznamu precej gradbincev. Pri posojilih SCT je pričakovana izguba za banko 84 milijonov evrov, pri Vegradu 85 milijonov evrov, pri Primorju 72 milijonov evrov, pri Kraškem zidarju pa 23 milijonov evrov. Zaradi posojil družbi Viator&Vektor v NLB pričakujejo izgubo v višini 51 milijonov evrov, zaradi posojil Istrabenzu pa 20 milijonov evrov. Za tretjino tako imenovanih rdečih terjatev so bile rezervacije že oblikovane, za tretjino pa jih je po mnenju izvajalcev skrbnega pregleda možno unovčiti iz zavarovanj, vezanih na posojila. Merkur, ki je za razliko od prej naštetih sicer v kategoriji rumenih kreditov, je na seznamu 20 podjetij, ki so dobila najbolj rizične kredite, pričakovana izguba pa znaša 23 milijonov evrov. Med gradbinci so na seznamu še Energoplan, GPG, Vektra cestno podjetje, Konstruktor. Pri že omenjenem cerkvenem Zvonu je ocenjena pričakovana izguba za NLB na seznamu največja, in sicer 126 milijonov evrov. Pop TV na seznamu navaja še sarajevsko pivovarno, pa Ram Invest Igorja Jurija Pogačarja, ki je znan po oddaji stavbe za Nacionalni preiskovalni urad prejšnji vladi. Zaradi kreditov Pogačarju lahko NLB ostane brez 23 milijonov. 
Bine Kordež, bivši direktor Merkurja postavlja vprašanja in analizira zlom cerkvenih skladov. Odprto je vprašanje izgubljenih milijonov v cerkvenih skladih Zvon ena in Zvon dve. Obstajata dve tudi zelo ključni vprašanji. Kot prvo je zanimiv sam znesek, kjer lahko zasledimo številke od 800 milijonov do 1,8 milijarde evrov, kot da je nekaj sto milijonov več ali manj popolnoma nepomembno. Prav tako pa se redko kdo ukvarja z dilemo, kje naj bi ta denar pravzaprav bil! Je bil ukraden, ga je kdo dobil, se je z njim kdo okoristil, ga je možno dobiti nazaj. Upravljavci sklada Zvon ena in Zvon dva so v času gospodarske rasti, optimističnih pričakovanj o rasti vrednosti podjetij ter presežnih finančnih sredstev, videli priložnost v dodatnih naložbah ter nakupih podjetij. Seveda na kredit. In banke so jim na 100 milijonov kapitala radodarno odobrile še kakih 500 milijonov kreditov za svojo ekspanzijo v povečanje lastniških deležev in obvladovanje podjetij na eni strani (npr. Helios, Cinkarna, Mladinska knjiga, Rogaška, Abanka ), na drugi pa za nove naložbe, največ v telekomunikacijsko podjetje T-2, pa tudi za nekatere turistične projekte na Hrvaškem ter razna posojila. A prišla je kriza in vrednost naložb, premoženja skladov je močno padla. Najprej gre za naložbe v podjetja, kupljene po relativno visokih cenah, katerih vrednost se je v času krize precej znižala. Podobno kot velja npr. za delnice Krke, če so bile kupljene po 120 evrov, danes pa so vredne le 50 evrov. Ključno pri tem je, kako je bil nakup financiran. Če so bile delnice kupljene z lastnimi viri, potem pač lastnik lahko čaka na ponovno rast in povečanje svojega premoženja, v primeru nakupa na kredit pa je vprašanje ali so kreditodajalci (banke) pripravljene čakati do morebitne ponovne rasti. Od skupne vrednosti naložb obeh skladov v višini 600 milijonov evrov (100 milijonov začetnega kapitala in 500 milijonov bančnih kreditov – NLB, Gorenjska banka, Abanka, NKBM…) je bilo za te nakupe angažiranih približno 370 milijonov evrov, katerih vrednost je danes mogoče samo še 100 milijonov. Druga pomembna naložba je bila investicija v podjetje T2 in glede na kasnejša dogajanja (prisilno poravnavo), je projekt zgrešena poslovna odločitev, v kateri sta sklada Zvon izgubila celotni vložek v višini okoli 150 milijonov evrov. Glede na vrednost gre vsekakor za enega največjih propadlih projektov. Vprašanje je, ali je šlo samo za napačno predvidevanje ali pa so v ozadju še kakšni drugi razlogi. Tretji del naložb pa so še nekatere druge investicije, prvenstveno turističnega značaja ter razna dana, a nevrnjena posojila, katerih razloge, izgube in pot denarja je vsekakor smiselno preveriti. Okvirna ocena izgub na tem delu se giblje okoli 80 milijonov evrov. Bine Kordež vidi sodelovanje tako cerkve kot lastnika, bank kot financerjev celotne zgodbe ter tudi preostalih malih delničarjev, ki niso želeli izstopiti, preprosto kot posledico optimističnega pričakovanja nadaljnje rasti gospodarstva, povečevanja vrednosti premoženja ter priložnosti za zaslužek ( pohlep ). Ko pa je pričela vrednost premoženja (naložb) padati in propadati, pa so se soočili z izgubami. Lastniki (cerkev, mali delničarji) jih seveda trpijo sami, pri bančnih pa mora vstopiti tudi država (davkoplačevalci).
Na podlagi vsega zgoraj navedenega ugotavljam, da so v večjem delu od osamosvojitve Republike Slovenije, posamezniki in združbe iz tako imenovane elite ( politiki, gospodarski subjekti ) načrtno izvrševali v uvodu navedena kazniva dejanja, pri čemer so povzročili materialno škodo državi Sloveniji in nam državljanom Slovenije ( davkoplačevalcem ) v neugotovljeni višini. V javnosti se omenjajo različne vsote in sicer bi naj bilo v davčnih oazah opranega in utajenega slovenskega denarja cca. od 53 milijard pa celo do 300 milijard eurov ( povzeto iz spletnih in tiskanih medijev ). Tudi nepovrnjenih slabih kreditov bi naj bilo za cca. 2 milijardi eurov ali več. Če so te vsote realne, potem bi ob vrnitvi le teh Slovenija poplačala vse zunanje dolgove in nadaljnja desetletja živela v blagostanju. 
Sem eden od cca. 2 milijona državljanov Slovenije, ki sem oškodovan z navedenimi kaznivimi dejanji. Po 146/I-II. členu ZKP sem kot fizična oseba dolžan naznaniti vsako kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, državni tožilec pa je po 20. členu ZKP dolžan začeti kazenski pregon, če nekdo poda utemeljen sum, da je storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, v kolikor zakon ne določa drugače. Prav tako 148/I člen ZKP določa, da morajo organi pregona narediti vse potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. Prav tako 96. člen ZKP določa, da se oškodovancu kot tožilcu smejo naložiti v plačilo samo tisti stroški, ki so nastali po tem, ko je prevzel pregon od državnega tožilca, do tedaj nastali stroški pa obremenijo proračun. V podani kazenski ovadbi gre za kazniva dejanja, ki se vsa preganjajo po uradni dolžnosti in ne na predlog ali zasebno tožbo. 
Iz dosedanjih ugotovitev preiskovalnih organov, medijev, preiskovalnega novinarstva, raznih političnih in drugih analitikov je evidentno, da je bila država Slovenija v zadnjih dvajsetih letih pokradena in s tem potisnjena v stanje, v kakršnem smo ta trenutek. V kolikor bodo ugotovitve Okrožnega državnega tožilstva in drugih preiskovalnih organov nasprotujoče mojim, potem je zakonodaja nesporno sestavljena in prirejena tako, da legalno omogoča tovrstno početje, oziroma izvrševanje kaznivih dejanj posameznikom in združbam. V tem primeru zahtevam, da se kazensko preganja vse snovalce, predlagatelje in sprejemalce te kazenske zakonodaje. 
S podano kazensko ovadbo naznanjam kot posameznik oškodovanec utemeljen sum izvrševanja v uvodu navedenih kaznivih dejanj zoper neznane storilce. Po Zakonu o kazenskem postopku ste zaradi tega dolžni izslediti storilce in jih procesuirati. V danem primeru bo ta preiskava zahtevala veliko dela, zbiranja obvestil in materialnih dokazov, vendar gre za dobrobit, pravico in zaupanje v pravno državo mene kot posameznika oškodovanca in dveh milijonov državljanov R Slovenije. Ne zmoremo več spremljati propada naše države ob ugotovitvah in dejstvu, da posamezniki in hudodelske združbe »elite« pred našimi očmi ropajo našo državo in s temi kriminalnimi dejanji posredno in neposredno davek plačujemo preostali nedolžni državljani. Zavedam se, da s to kazensko ovadbo ne utemeljujem izvršenih kaznivih dejanj s konkretnimi imeni in priimki ter konkretnimi kaznivimi dejanji, je pa dobra osnova, da se začne obširen in temeljit proces preiskovanja propadanja naše države zaradi navedenih vzrokov. 

Čas je, da tudi državljani posamezniki pokažemo, da nam ni vseeno za našo državo, še posebej, ker to ropanje neposredno vpliva na nas same, našo eksistenco, fizični, materialni in psihološki status. Z vsem zgoraj navedenim smo edini oškodovanci mi državljani davkoplačevalci. Preiskovalni organi imate popolnoma vse vzvode, pooblastila in zlasti dolžnost, da pričnete preiskovati in procesuirati vse, ki rušijo naš sistem. Kazenska zakonodaja je popolnoma jasna, določa, kaj kdo sme in česar ne ter kakšne so sankcije. V kolikor so domneve o višini utajenega in opranega denarja v davčnih oazah vsaj deloma resnične, je potrebno ta denar in premoženje vrniti tja, kamor spada. Tudi za denar in premoženje iz slabih kreditov, ki ga je za nekaj milijard eurov, velja enako. To vam nesporno omogoča Zakon o kazenskem postopku v členu 74., ki pravi da nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. Tudi člena 75. In 77. ZKP sta jasno berljiva in razumljiva ter preiskovalnim organom narekujeta, da se:
75. člen - (1) Storilcu ali drugi prejemnici oziroma prejemniku (v nadaljnjem besedilu: prejemnik) koristi se odvzamejo denar, dragocenosti in vsaka druga premoženjska korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, če pa mu jih ni mogoče odvzeti, se mu odvzame premoženje, ki ustreza premoženjski koristi.
(2) Če storilcu ali drugemu prejemniku koristi ni mogoče odvzeti premoženjske koristi ali premoženja, ki ustreza premoženjski koristi, se mu naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza tej premoženjski koristi. Sodišče sme v upravičenih primerih dovoliti, da se lahko denarni znesek, ki ustreza premoženjski koristi, plača tudi v obrokih, pri čemer pa rok plačila ne sme biti daljši od dveh let.
(3) Premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, se lahko odvzame tudi tistim, na katere je bila prenesena brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, če so vedeli ali bi bili mogli vedeti, da je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega.
(4) Če je bila premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, prenesena na bližnje sorodnike storilca kaznivega dejanja (razmerja iz 224. člena tega zakonika), ali če je bilo zaradi onemogočanja odvzema premoženjske koristi po prvem odstavku tega člena na te osebe preneseno kakšno drugo njegovo premoženje, se jim odvzame, razen če dokažejo, da so zanj plačali dejansko vrednost.
77. člen - Če je bila s kaznivim dejanjem ali zaradi njega pridobljena premoženjska korist pravni osebi, se ji taka korist odvzame. Pravni osebi se odvzame tudi premoženjska korist ali premoženje, ki ustreza premoženjski koristi, če ga osebe, navedene v prvem odstavku 75. člena tega zakonika, prenesejo nanjo brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti.

Podatek, da je več kot 120.000 državljanov Slovenije brez redne ali začasne zaposlitve, da ima več kot dve tretjini zaposlenih državljanov Slovenije osebni dohodek pod povprečjem, neto osebni dohodek polovice pa je pod 896,00 euri, je alarmanten in skrb vzbujajoč. Na drugi strani si elita deli enormne zneske ter skupaj z denarjem v davčnih oazah in pri posameznikih, ki so ga utajili, predstavlja grožnjo za nadaljnji obstoj naše države Slovenije( nesprejemljivih in nerazumljivih se mi zdi milijon eurov odpravnine predsedniku uprave NLB Kramarju pred leti ). 

Velik del davkoplačevalcev smo danes zaradi tega na robu sprejemljivega, nekateri na robu eksistence in preživetja. Izgovorom, da je temu kriva globalna kriza, ki je zajela celoten svet, ni moč verjeti, vsaj dokler je znano, kdo in na kakšen način je pokradel Slovenijo ter kje in koliko je tega premoženja. Če bi vsaj del tega premoženja uspelo pridobiti nazaj, današnje »krize« ne bi bilo. 

Zato prosim, da mojo kazensko ovadbo vzamete resno ter poskušate iz nje izluščiti vse, kar je možno uporabiti pri nadaljnjem preiskovanju navedene kriminalitete. 

Sočasno tudi predlagam, da ugotovite izvor premoženja storilcev in zoper njih postopate in ukrepate tudi po določilih Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Zaradi zavarovanja dokazov pa predlagam, da takoj organizirate zaseg vse ključne dokumentacije, ki se nanaša na opisana kazniva dejanja, dokler je še na razpolago.

Stanje v naši državi je v zadnjem letu tako naelektreno, da je potrebna samo iskra in prišlo bo do nasilne revolucije državljanov, vzrok pa je žal vse to, kar zgoraj opisujem. Tega ne smemo dovoliti, vsako nasilje je nepotrebno, nesprejemljivo in ne prinese dodane vrednosti na kratek ali dolgi rok. Vse več je protestov, vstaj po celotni Sloveniji, kjer državljani izkazujemo nestrinjanje s sedanjim stanjem v državi, izkazujemo pa tudi nemoč, da bi na ta način uspeli premakniti voz iz mrtve točke. 

Zato želim, da bi čim več državljanov tudi na ta način, kot ga sedaj jaz prezentiram, pokazalo, da nam je mar za našo državo in vse nas državljane, ki smo po ustavi osnovni in nenadomestljivi člen te institucije. Z obravnavo te kazenske ovadbe in morebiti podobnih kazenskih ovadb v prihodnosti, se bo videlo, kako deluje in ali sploh obstaja pravni red v naši državi. V kolikor bo zavrnjena kot neutemeljena in neargumentirana, potem se bomo vprašali, ali je to res to, kar se pričakuje od zakonodajne veje oblasti in pravne države.
V danem primeru podajam kazensko ovadbo po neznanih storilcih, čeprav so v javnosti priimki in imena osumljenih splošno znani. Zato pričakujem, da boste s preiskavami uspešno identificirali in posledično procesuirali kar največ osumljencev in smatram, da je lepša in človeka vredna prihodnost naše države in vseh državljanov v vaših rokah. 

V tem začaranem krogu propadanja naše države smo vsi državljani oškodovani, vendar ugotavljam, da je skoraj nemogoče vsaj približno določiti višino te škode. Koliko je izgubil vsak posameznik z nižanjem osebnih dohodkov, nižanjem pokojnin, višanjem davkov, višanjem cen vseh osnovnih potrebščin in drugih artiklov, ki jih državljani potrebujemo za življenje? Nemogoče je določiti natančno vsoto, zato podajam pavšalni odškodninski zahtevek v višini 30.000,00 EUR zaradi oškodovanja mene kot državljanke R Slovenije s storitvijo zgoraj navedenih kaznivih dejanj, izjavljam pa, da bom polovico te vsote javno in osebno izročila več pomoči najbolj potrebnim osebam v sorazmernem deležu. 

V kolikor mi bo tožilstvo ali sodišče kljub zakonskim določbam iz 96. člena ZKP odredilo plačilo kakršnih koli sodnih stroškov ali taks, potem odstopam od te kazenske ovadbe, saj finančnih sredstev za to v teh kriznih časih, nimam.


S spoštovanjem!