MISEL JE EDINA SILA, KI LAHKO PROIZVAJA OTIPLJIVO BOGASTVO iz brezoblične snovi. 

Snov, iz katere so narejene vse stvari, je snov, ki misli (ima svoj lastni razum) in misel na obliko v tej snovi ustvari obliko. 

Originalna (izvirna) snov se giblje po svojih mislih; vsaka oblika in proces, ki ju lahko vidiš v naravi, je vidni izraz misli v izvirni snovi. S tem, ko brezoblična snov misli na obliko, prevzame to obliko; ko misli na premikanje, naredi premik. Na tak način so nastale sploh vse stvari. Živimo v razmišljajočem svetu, ki je del razmišljajočega vesolja. Misel o gibajočem se vesolju se je širila skozi brezoblično snov in misleča snov – ki se premika na osnovi te misli – je privzela obliko planetarnih sistemov in obdržala to obliko.  Misleča  snov  privzame  obliko svojih  misli  in  se giblje  v  odvisnosti  od  misli.  Z vzdrževanjem misli o krožnih sistemih sonc in svetov prevzame obliko teh teles in se giblje, tako kot misli. Misel na obliko počasi rastočega hrasta se torej giblje v smeri nastanka drevesa, čeprav so morda za to potrebna stoletja. V ustvarjanju se, kot kaže, brezoblična snov giblje glede na smer gibanja,  ki  jo  je  zastavila.  Z  drugimi  besedami:  misel  o  hrastu  ne  povzroči  takojšnje  tvorbe popolnoma  odraslega  drevesa,  ampak  sproži  delovanje  sil,  ki  bodo  proizvedle  drevo  vzdolž zastavljene poti rasti. 

Vsaka misel o obliki, ki se nahaja v misleči snovi, povzroči stvaritev oblike, vendar vedno, ali vsaj največkrat, vzdolž poti rasti in aktivnosti, ki so že uvedene. 

Misel  o  hiši  določene  konstrukcije,  ki  je  vtisnjena  v  brezoblično  snov,  morda  ne  bo  povzročila takojšnjega pojava hiše, bo pa povzročila obračanje ustvarjalnih energij, ki že delujejo v trgovini in ekonomiji, v takšne kanale, da se bodo izšle v hitri izgradnji hiše. Če takšni kanali, skozi katere bilahko  takšne  ustvarjalne  sile  delovale,  še  ne  obstajajo,  potem  bo  hiša  nastala  neposredno  iz osnovne snovi, brez čakanja na počasne procese organskega in anorganskega sveta. 

Nobena misel o obliki ne more biti vtisnjena v izvirno snov, brez da bi povzročila stvarjenje te oblike. 

Oseba je miselni center in lahko ustvarja misli. Vse oblike, ki jih oseba oblikuje s svojimi rokami, morajo najprej obstajati v njenih mislih. Stvari ne more dati oblike, če ni mislila o tej stvari. 

Doslej je človeštvo svoje napore povsem omejevalo v delo svojih rok, s prilagajanjem ročnega dela svetu oblik v iskanju spreminjanja ali prilagajanja že obstoječih oblik. Človeštvo ni nikoli pomislilo, da bi poskusilo povzročiti nastanek novih oblik z vtiskovanjem misli v brezoblično snov. 

Kadar oseba misli na obliko, vzame gradivo iz oblik v naravi in ustvari podobo oblike, ki je v njegovih mislih. Ljudje so doslej naredili malo ali skoraj nič za to, da bi sodelovali z brezoblično inteligenco – "z Očetom". Posameznik ni sanjal o tem, da bi lahko "počel, kar je videl početi Očeta". Posameznik preoblikuje  in  spreminja  obstoječe  oblike  z  ročnim delom  in  ne  namenja  nobene  pozornosti vprašanju, če bi morda lahko proizvedel stvari iz brezoblične snovi s sporočanjem svojih misli vanjo. 

Nameravamo dokazati, da to lahko naredi – dokazati, da lahko vsak moški ali ženska to naredita – in pokazati, kako to narediti. V prvem koraku moramo postaviti tri osnovne trditve. 

Najprej trdimo, da obstaja izvirna brezoblična tvarina ali snov, iz katere so nastale vse stvari. 

Vsi  navidezno  mnogi  elementi  so  različne  zaznave  enega  elementa.  Vse  številne  oblike,  ki  jih najdemo v organskem in anorganskem svetu, so samo različni vzorci, narejeni iz ene same snovi. In ta snov je misleča snov – misel, vsebovana v njej, proizvede mišljeno obliko. Misel v misleči snovi ustvari obliko. Človeško bitje je miselni center, sposoben proizvesti izvirno misel. Če lahko oseba sporoči  svojo  misel  izvirni  misleči  snovi, lahko  povzroči  stvarjenje  ali  formiranje  stvari,  na  katero misli.  

Povzemimo: 

Obstaja misleča snov, iz katere so nastale vse stvari, in s katero so v njenem izvirnem stanju prežeti, prepojeni in izpolnjeni medprostori vesolja. 

Misel v tej snovi ustvari stvar, kot je bila upodobljena v misli. 

Oseba lahko ustvarja stvari v svojih mislih in z vtiskovanjem svojih misli v brezoblično snov lahko povzroča stvarjenje stvari, o katerih misli. 

Morda se sprašujete, če lahko dokažem te trditve in brez podrobnega razlaganja lahko odgovorim, da lahko, tako z logiko kot z izkušnjami. 

Sklepajoč nazaj iz fenomena oblike in misli pridem do izvirne misleče snovi in sklepajoč naprej iz te misleče snovi pridem do posameznikove moči, da lahko povzroči stvarjenje stvari, na katero misli. 

Z eksperimentom sem potrdil sklepanje za resnično. To je moj najmočnejši dokaz. 

Če ena oseba, ki bere to knjigo, postane bogata s počenjanjem tega, kar jo učim, je to dokaz v podporo moje trditve, če pa vsaka oseba, ki počne, kar ji pravi, da mora početi, postane bogata, je to pozitiven dokaz vse dotlej, dokler ne gre nekdo neuspešno skozi proces. Teorija je pravilna, dokler proces ne spodleti in ta proces ne bo spodletel, saj vsakdo, ki počne natančno tisto, kar mu ta knjiga pravi, bo postal bogat. 

Rekel sem,  da  ljudje  obogatijo  tako,  da  počenjajo  stvari  na  določen  način  in  če  želijo  to početi, morajo ljudje postati sposobni misliti na določen način. 

Način posameznika, kako počenja stvari, je neposreden rezultat načina razmišljanja o stvareh. 

Da  boste  počeli  stvari  na  način,  kot  jih  hočete  početi,  si  boste  morali  pridobiti  sposobnost razmišljanja na način, kot hočete razmišljati. To je prvi korak proti postati bogat. 

In da boste mislili, kar hočete misliti, morate misliti RESNICO, ne glede na pojavnost. 

Vsak  posameznik  ima naravno  in  prirojeno  moč,  da misli, kar  hoče  misliti, vendar  to zahteva  od njega veliko več napora kot misliti na osnovi sugestij, ki so posledica pojavnosti. 

Misliti  glede  na  pojavnost  je  lahko;  misliti  resnico  brez  ozira  na  pojavnost  je  težavno  in  zahteva porabo več moči kot katerokoli drugo delo, h kateremu smo poklicani. 

Ni  ga  dela,  kateremu  bi  se  ljudje  bolj  izogibali,  kot  se  izogibajo  trajnemu  in  nepretrganemu razmišljanju. To je najtežje delo na svetu. To še posebej velja takrat, kadar je resnica v nasprotju spojavnostjo. 

Vsaka  pojavnost  v  vidnem  svetu  se  nagiba  k  proizvajanju  odgovarjajoče  oblike  v razumu,  ki  jo opazuje in temu se lahko izognemo le tako, da vzdržujemo misel o resnici. 

Gledanje  na  pojavnost  revščine  bo  proizvedlo  odgovarjajoče  oblike  v  vašem  razumu,  razen  da vzdržujete misel, da revščine ni, je le obilje. 

Misliti  zdravje,  ko  ste  obdani  s  pojavnostjo  bolezni  ali  misliti  bogastvo,  ko  ste  sredi pojavnosti revščine, zahteva moč, vendar kdorkoli, ki pridobi to moč, postane mojster razuma. Ta oseba lahko izzove usodo in pridobi, karkoli hoče. 

To moč je možno pridobiti samo tako, da dosežete vztrajanje pri osnovnih dejstvih, ki so v ozadju vseh pojavnosti in to je dejstvo, da obstaja samo ena misleča snov, iz katere in s katero so vse stvari nastale. 

Potem moramo doumeti resnico, da vsaka misel, vzdrževana v tej snovi, postane oblika in da človek lahko tako vtisne svoje misli vanjo, da povzroči, da privzamejo oblike in postanejo vidne stvari. 

Ko pridobimo to spoznanje, izgubimo ves dvom in strah, saj vemo, da lahko ustvarimo, kar hočemo, da lahko dobimo, kar hočemo imeti in da lahko postanemo, kar hočemo postati. Kot prvi korak k postati bogat morate verjeti v tri osnovne trditve, podane prej v tem poglavju in da jih poudarim, jihtukaj še enkrat navajam: 

Obstaja misleča snov, iz katere so nastale vse stvari in s katero so v njenem izvirnem stanju prežeti, prepojeni in izpolnjeni medprostori vesolja. 

Misel v tej snovi ustvari stvar, kot je bila upodobljena v misli. 

Oseba lahko ustvarja stvari v svojih mislih in z vtiskovanjem svojih misli v brezoblično snov lahko povzroča stvarjenje stvari, o katerih misli. 

Odložiti  morate  vse  druge  predstave  o  vesolju  in  razmišljati  o  tem,  dokler se  ne  ustali  v vašem razumu in postane del vašega običajnega mišljenja. Berite te trditve znova in znova. Utrdite vsako besedo v svoj spomin in premišljujte o njih, dokler trdno ne verjamete, kar pravijo. Če vas obide dvom, ga zavrzite. Ne poslušajte dokazov proti tej ideji. Ne hodite v cerkve ali na predavanja, kjer učijo ali pridigajo nasprotne koncepte o stvareh. Ne berite revij ali knjig, ki učijo drugačne ideje. Če postanete zmedeni v svojem razumevanju, prepričanju in zaupanju, bodo vsi vaši napori jalovi. 

naprej >>>