Spoštovani. Semič in prva svetovna vojna, zbiranje dokumentov, fotografij in vsega kar je povezano s to temo je še vedno zelo aktualno. Če vas ne obiščejo prostovoljci, ki delajo pod "taktirko" učitelja Blaža Kočevarja-Žanška, se lahko obrnete tudi na Tanjo v TIC-u, v Semiču ali v elektronski obliki pošljete kakšno fotografijo ali dokument na zvonebutala.semic@gmail.com. Če so slike ali stvari take, da niso za prenašanje, sporočite in vas obiščemo. Seveda pomo predmete zgolj poslikali ali fotografije preskenirali in vam jih nepoškodovane vrnili. V nadaljevanju vam predstavljamo eno izmed vojnih zgodb. V naprej hvala za sodelovanje.

Vojna zgodba Ivana Janeza - Žanžka
Leta 1913 je služil vojaški rok v Ljubljani v Feldkanonen regimentu No 7. Z izbruhom prve svetovne vojne leta 1914, so njegov regiment premestili na rusko fronto v Galicijo. Med avstroogrskimi vojaki je bilo vsak dan na stotine ubitih in ranjenih.
Janez je opravil bolničarski tečaj in reševal svoje težko ranjene tovariše. Za hrabrost je bil tudi odlikovan.
V strašni ruski zimi, ko je neke ledenomrzle noči ostal sam, se je zakopal v topel kup gnoja in si tako rešil življenje.
Pripovedoval je o pretresljivih bojnih dogodkih pri trdnjavi Pšemisel.
Da se ne bi slovenski vojaki preveč bratili z Rusi, so bili premeščeni na soško fronto, kjer je bilo še huje kot v Galiciji. Ko so padale mine po kamnitem terenu, so drobci kamenja pomorili več vojakov, kot sovražne krogle. Najhujša je bila ofenziva pri Doberdobu, kjer so s posebnim topom merzerjem kalibra 305 mm uspeli zdrobiti izredno močno utrjene italjanske položaje.
Avstroogrska je leta 1918 kapitulirala. Janez se je za kratek čas vrnil domov, vendar ga je v začetku leta1919 novonastala država Jugoslavija vpoklicala v bran severne meje z državo Avstrijo. Znašel se je med Majstrovimi borci. Po končanih akcijah so mu priznali status majstrovega borca. Po sedmih letih vojaškega urjenja, predvsem pa krvavih bojev, je srečno dočakal mir in bil 28. 7. 1919 končno demobiliziran.

Podatke je zbral na osnovi dokumentov in po spominu Janezov sin Blaž Kočevar