KROŽNA PEŠPOT PARTIZANSKIH BOLNIŠNIC V OBČINI SEMIČ:

Kremen–začasna bolnišnica dr. Mihelčiča–Vinica–Lesen kamen–Zgornji Hrastnik–

Komarna vas–Kremen

Krožna pešpot partizanskih bolnišnic je dolga približno 23 kilometrov. Z zmerno hojo jo prehodite v šestih do sedmih urah. Na pot lahko vstopite na več mestih: pri odcepu za Ponikve pod Mirno goro, v Komarni vasi, na Mirni gori ali na Planini.

Moj predlog, kako se lotiti poti, je opisan v naslednjih stavkih. Z avtomobilom se zapeljemo na Mirno goro, parkiramo, spijemo čaj ali kaj močnejšega in se odpravimo po cesti nazaj proti odcepu za Ponikve.

Markacija, bel krog in rdeča zvezdica (bel krog predstavlja kosem vate, zvezdica pa partizanske korenine), nas pelje po stezi proti prvi partizanski bolnišnici Kremen. Opis bolnišnice si lahko preberete na info tabli ali pa v zloženki, za katero povprašajte na Mirni gori.

Steza nas pelje naprej do naslednje točke. To je začasna bolnišnica dr. Mihelčiča, ki pa žal, zaradi bojazni pred izdajo, ni nikoli sprejela ranjencev.

Nadaljujemo po gozdni cesti, gozdarji ji pravijo “ribniška cesta”. Cesta nas pelje mimo doline Ponikve; predlagam da zavijete in si ogledate dolino in čebelarsko “Plemenilno postajo Rog”. Ponikve veljajo za zaščiteno območje in za enega najlepših predelov semiške občine.

Po ogledu se vrnemo nazaj na gozdno cesto in nadaljujemo do partizanske bolnišnice Vinica. Po cesti hodimo približno 5 kilometrov. Bolnišnica je na desni strani ceste, označena z markacijami in info tablo.

Zopet se vrnemo nazaj na gozdno cesto in po dobrih 50 metrih zavijemo levo, po markacijah, na gozdno vlako. Ta nas pripelje v dolino Ribnik. Čudovito dolino prehodimo po sredini in pridemo v vas  oz. ostankov kočevarske vasi Ribnik. Držimo se steze levo ob vasi (glejte markacije!). Steza nas pripelje na travnik nad vasjo Ribnik, tega prečimo v smeri vodnega izvira Ribnik. Pot nadaljujemo po gozdi vlaki (glej markacije!) do gozdne ceste, ki pelje na Reso. Ko pridemo na cesto, zavijemo levo proti Resi. Po par sto metrih nas preseneti čudovito urejeno posestvo Resa z gozdarskim domom in številnimi objekti. Resa je tudi kraj, kjer predlagam kratek počitek, malico in ogled.

Pot nadaljujemo mimo Rese, poleg vodnega izvira po gozdni cesti proti naslednji bolnišnici Lesen kamen.

Kmalu s ceste zavijemo desno (glej markacije!) po travniku v gozd in po gozdni vlaki do bolnišnice Lesen kamen. Na info tabli zvemo, kaj se je dogajalo na lokaciji, kjer je danes ohranjeno grobišče in spomenik.

Pot nadaljujemo po gozdni vlaki naprej proti bolnišnici Zgornji Hrastnik. Najprej gremo del poti, ki je markiran, po vlaki; ta nas pripelje na gozdno cesto. Po kakšnem kilometru hoje po gozni cesti nas markacije peljejo v gozd; sledimo oznakam, prečkamo še eno gozdno cesto in nadaljujemo po gozdarski vlaki. Pot po vlaki nas po približno dveh kilometrih pripelje na konec  slepe gozdne ceste. Nadaljujemo po tej “slepi” cesti in približno po petnajstih minutah pridemo na “glavno” gozdno cesto, zavijemo desno in nadaljujemo v smeri Smrečnika oz. Komarne vasi. Pot se zlagoma vzpenja in po nekaj kilometrih nas markacija usmeri levo, na gozdno vlako in v hrib. Ko pridemo po pobočju na vrh hriba, v globeli pod seboj, zagledamo lesene objekte partizanske bolnišnice Zgornji Hrastnik. Po ogledu (pogledamo si lahko tudi grobišče s spomenikom, ki je par sto metrov naprej od bolnišnice) pot nadaljujemo desno, po markacijah proti Smrečniku oz. Komarni vasi. Po par kilometrih hoje po stezi oz. vlaki nas pot zopet vrne na gozdno cesto; po njej nadaljujemo mimo Smrečnika (poglejte si izvira pitne vode!) do Komarne vasi.

V Komarni vasi je ruševina hiše, v kateri je bila uprava partizanskih bolnišnic. Za ogled je zanimivo tudi grobišče s spomnikom v globeli ob vasi.

Naša pot se od Komarne vasi združi z markirano planinsko potjo, ki pelje na Mirno goro. Tej poti oz. planinskim markacijam sledimo vse do zahodnega dela smučišča Gače. Prečimo gozdno cesto in nadaljujemo pot ob vznožju smučišča, mimo spodnjih postaj vlečnic do vodnega vira Gače. Od izvira naprej prečimo smučišče in pridemo v gozd na vlako (glej markacije!). Po vlaki, en kilometer, nas pot pripelje na konec “slepe” ceste. Po “slepi” cesti, kakšen kilometer naprej, pridemo na glavno gozdno cesto, jo prečkamo in sledimo oznakam Pastirske poti, po vlaki, v dolino Ponikev. Oznaka Pastirske poti je bel krog z zelenim simbolom pastirske palice. Mimo jezer in ostankov žage v Ponikvah nadaljujemo po Pastirski poti skozi porušeno kočevarsko vas Ponikve do gozdne ceste, ki pelje iz doline Ponikve. Po gozdni cesti se vrnemo do izhodišča oz. na Mirno goro.

Sama pot ni zahtevna in poteka deloma po stezah, gozdnih vlakah in po gozdnih cestah. Ob ogledu lokacij partizanskih bolnišnic naj vašo pozornost zaslužijo številni vodni viri  in zanimive rastline, dolini Ponikve in Ribnik, izredno lepo urejena Resa. Lepo se imejte na poti.

Če želite več informacij ali podrobnejše razlage enostavno napišite mail na: zvonebutala.semic@gmail.com