Pred kratkim se je zgodilo. Kaj, boste povprašali. Ja, otvoritev. Galerije. Kakšne? Največje. Kje? V Semiču in njegovi naravi.
V tekstu prijateljice Rose lahko preberete več.
"SEMIČ IMA GALERIJO NA PROSTEM!
»Travniki svetlo zeleni
v mehko sonce potopljeni,
veter v gozdni senci leži,
žito ne šumi.« (Srečko Kosovel: Čez travnik)
Ob besedi galerija pomislimo na razstavni prostor ali stavbo s stalno ali začasno zbirko umetniških slik ali kipov, ki so na ogled kritikom, ljubiteljem umetnosti in tudi takšnim, ki jih obiščejo zaradi dolžnosti, dokazovanja pred drugimi ipd. Obiskovalci galerij se bolj ali manj navdušujejo nad umetninami, ki upodabljajo stvarni in nestvarni svet v različnih zvrsteh ter slogih. Včasih so te umetnine bolj ali manj priznanih umetnikov sila nerazumljive, pa kljub temu (ali pa ravno zato) žanjejo občudovanje. Težko je priznati, da ne razumemo visoke sodobne umetnosti in smo torej neuki. Ta človeška lastnost je znana že od nekdaj. Saj poznate Andersenovo pravljico Cesarjeva nova oblačila. Otrok je moral povedati, da je cesar nag. Odrasli si niso upali priznati, da ne vidijo tkanine na cesarjevem telesu, saj bi to pomenilo, da so neumni. Žal danes mnogi sicer niso neumni, so pa slepi za lepoto okoli sebe, za stalno galerijo, ki nas obkroža in ki jo lahko vidimo le, če si zanjo vzamemo čas.
Kje je ta galerija? Okoli in okoli nas. Le iz svojega domovanja moramo stopiti in že smo v galeriji matere Narave. Na voljo nam je vedno: zjutraj, opoldan, zvečer in ponoči. V njej ni otvoritvene prireditve, ni vstopnine, ni »vodiča«, ni se potrebno obremenjevati s primerno obleko ali z nabiranjem znanja, ki nam bo omogočilo, da bomo izpadli »pametni« ...
Potrebujemo le malo domišljije, sposobnosti in predvsem pripravljenosti za vživljanje, tj. videti, slišati, čutiti … Kaj? Paleto neposnemljivih barv in oblik, ptičji orkester ob spremljavi vetra ali topot kopitarjev, jutranjo roso, vzhajajoče in zahajajoče sonce, šumenje dežja in potokov, glasnost gozda in še in še. V tej raznolikosti ni ideoloških vplivov in predpisanih vrednot ali pravil. Vse je prav enostavno, brez zapletene simbolike, ki jo razumejo samo izbranci. Seveda tudi v tej galeriji umetnin ne more razumeti vsakdo. Da bi dojeli veličino umetniških del v galeriji matere Narave, potrebujemo odprte oči in odprto srce; potrebujemo pripravljenost za sprejemanje drobnih detajlov v okolju, ki nas obkroža. Pestro ustvarjalno življenje narave nas navdihuje in prebuja ustvarjalnost tudi v nas samih.
Vabim vas, da se dotaknete narave in začutite pravo življenje. Čutili boste toploto in varnost. Imeli boste čas in prostor za umetnine in za sanje, ki jih ni potrebno plačati ali kupiti. Doživeli boste največjo možno skladnost in svobodo duha v največji galeriji na prostem – v naravi. Ali se človek – umetnik lahko meri z naravo – umetnico?
Zapisala: Rosa Mohar"
Na sami otvoritvi se je "dogajalo". Obisk je bil, brez pretiravanja, visoko nadpovprečen.
Prišli so vsi. Družine,
visoki gostje,
medvedi, cel kup zanimivih različnih "Živalic", edini moteč element sva bila midva z aparatom.
Tako kot je napisala Rosa, galerija je odprta 24 ur na dan, vse dni v tednu, vse dneve v letu. Vstopnine ni, vodič ni potreben. 3D očal ne potrebujete. Za glasbeno kuliso poskrbijo "domorodci". Dobrodošli.
Jun 09, 2014
