In memoriam Sivko. 

Lani konec aprila je v 39 letu iznenada umrl moj prijatelj Lukin Marijan imenovan Sivko.

Bil je najboljši ribič na Ižu, kitarski virtuoz (jaz sem ga hecal, da je drugi Paco de Lucia), zadnji marksist na Ižu in velik oboževalec Slovenca Slavoja Žižka, ki v zadnjih letih slovi kot eden najbolj priznanih svetovnih filozofov. Lansko leto se je Sivko poskusil v izdelovanju suvenirjev, ki so lani postali hit. Glede na to, da nikoli ni slovel kot kakšen garač, je pa te suvenirje izdeloval zelo predano in natančno (pet sem jih od njega kupil tudi jaz, kar govori samo za sebe). Druženje s Sivkotom je bilo vedno izredno zanimivo in često polno presenečenj. Bil je posebnež, ljudem mil, fučkalo pa se mu je vse živo. Ne bom mu pisal hvalospevov, pač pa resnico, v mojem srcu pa ga bom ohranil v trajnem spominu. Nadimek Sivko je dobil od svoje babice, že ob rojstvu je bil namreč bolj švohen, ter je njegova babica pripomnila kako je siv.

Preden opišem nekaj prigod od Sivkota moram omeniti, njegovega očeta, prav tako mojega prijatelja legendo Iža, Srečka Lukina imenovanega Gaha(do lanskega leta načelnik katastra za Zadarsko županijo, samohranilec dveh sinov, predsednik združenja ločenk in ločencev Iža, ter po novem geodet-poet) , najbolj znan hoby ladjedelničar , pridelovalec »čuvenog« vina »Barba Gaha«, obenem pa spoštovan vaščan. Ta  družina je imela to smolo, da jih je mati v otroških letih zapustila, ter je to verjetno pustilo tudi sledove na otrocih.

Neko popoldne pred enimi dvanajstimi leti je prišel Gaha k meni malo pokramljat, obenem sva pa še gledala neke parcele, ki takrat še niso bile moje. No sediva na terasi in malo pijuckava. Mimo pridejo 4 ženske(ena starejša tri pa še atraktivne). Ko zagledajo Gaho, vstopijo k meni na teraso in se zaženejo na Gaho. Izvem, da so vse rodom z Iža, vendar so se vse poročile v Bosno z oficirji in policaji. Takrat so bile že vse ločene. Ena je še posebno pikirala na Gaho. »Veš Gaha ko sem bila mlada sem bila zaljubljena vate, ti si mi bil res všeč. Vem, da te je bivša žena pustila zaradi tistega policaja in te pustila z dvema majhnima sinovoma. Koza. Veš Gaha,  zdaj sem sama, kaj pa če bi midva probala zvezo.  Jaz bom skrbela zate in te razvajala« Med tem pogovorom je kar lezla vanj, on pa se je gentelmansko umikal. Jaz nisem mogel verjeti svojim očem. Gaha se je izmikal, češ da še ni pripravljen na zvezo. »Ja kdaj pa boš« »Ko bom pripravljen bom dal ženitni oglas in sicer pod šifro« »Ja kdaj pa in kako ga bom pa spoznala« »Napisal bom: Odcveteli ljubimec išče ustrezno žensko za skupno življenje, pogoj pa je, da ji motika ni sovražnica«.  Jaz sem se začel hahljat, ženske so se pa potem hitro pobrale.  

Gaha slovi tudi kot velik izdelovalec čolnov. Ima celo floto, ker pa je velik zafrkant, jih je tudi poimenoval z zelo zvenečimi imeni. (Bismark(najbolj slaven Hilerjev rušilec, poimenovan po slavnem nemškem vojskokvodji), USS Theodor Roosvelt(znana ameriška letalonosilka), Špirit of Šolova, Atlantida, Švoja in Sapoč.) Samo v oris za celotno floto, mislim, da ne bi dobil več kot 15-20.000 EUR. Pred parimi leti ko je splovil Sapoča je bil objavljen v Slobodni Dalmaciji v podlistku zanimivosti z otokov.  Njegov najbolj slaven je pa definitivno Špirit of Šolova. To je cca 3m dolg katamaran, katerega je Gaha naredil iz praznih flaš od Coca-Cole, nakar je vse preplastificiral, na sredini naredil sedalo in še najbolj spominja na bikersko vozilo ki ima zadaj 2 kolesa spredaj pa enega. Pred parimi leti ga je motoriziral z eletromotorjem. Gaha ima eno Robinzosko hišo na drugi strani v lepem zalivu imenovanem Šolova. Verjetno ste že vsi slišali za super regatno jadrnico Spirit of America(duh Amerike), Gaha je pa napisal na svoj proizvod Spirit of Šolova. Mimo pride nek sovaščan, pa ga Gaha pobara kaj misli, nakar mu le-ta odvrne »Fali ti strešica«. Gaha brez besede spremeni  S v Š in tako nastane Špirit of Šolova(šnops Šolove).     

Uradno je bil USS Theodor Roosvelt  od sina Marka. Ta čoln je Marko že kar dolgo prodajal za 10.000 EUR. Nekega dne pride na Iž potencialni kupec. Marko ga že praktično prepriča, da je čoln za ta denar zelo dober nakup, ko se od nekod pripelje Sivko in z Bismarkom vleče  za sabo nek gnil čoln, ki je moral biti podprt z mehovi, da ni potonil. Še preden je parkiral je že vpil bratu Marku »Poglej Marko kako dober čoln sem kupil za 1000 kun(cca 130 EUR), samo malo ga bom zrihtal pa bo takšen kot pušeljc«. Ko je potencialni kupec USS Theodor Roosvelta videl ta čoln, se je prestrašil in jo popihal, misleč da je tudi Roosvelt samo »fake« in ga skupaj drži samo barva(čeprav temu ni bilo tako). Marko je potem Sivkotu »je... vse po spisku«. Ta novi čoln je potem Sivko nekaj časa popravljal. Imel sem to zadovoljstvo, da sem ga poimenoval »Enterprice« po Star Track-u(zvezdnih stezah). Sivkotova reakcija je bila »Daj Vlado ne zajebavaj«. Po polletnem mukotrpnem delu  v katerem se je nabralo za vsaj 50 ur dela, je Sivko nad Enterprisom obupal in je šel čoln v drva. Ker je bil čoln dolg 8m, drva niti niso bila draga.   

Gahina sinova  Marko in Sivko sta imela takrat  pred destimi leti cca 30 in 35 let oba samska in brez punc(pa ne gaya) Enkrat sem mlajšega vprašal »Ja kaj Sivko kako pa kaj sex ?« in mi odgovori »Eh brate Vlado, sex, kaj pa je to, to so samo ene fizikalije. Samo zmatraš se« Sivko je drugače »kao« ribič delo mu pa ni dišalo. Nekoč  je slučajno nekaj delal okrog hiše,  sosednjo hišo pa so na črno gradili neki Bosanci. Nenadoma so vse obkolili policaji v civilu in obenem zajeli tudi Sivka. Ko jim je hotel povedat , da je on domač so ga utišali , češ tišina, govori ko te kaj vprašam in nič drugače. Sivko je utihnil in čakal. Policaji so vprašali kdo je šef. Eden med delavci je rekel, da šefa imenovanega Mašina (Ingo švaba pa ga je krstil za Inžinjer dva zuba, ker jih je toliko tudi imel) ni, ker je šel po material v Zadar. Policaj mu veli, da ga naj pokliče. Ekipa je bila še nova (saj veste, ko policaji ujamejo eno ekipo, ki je seveda brez vseh delovnih dovoljenj(na črno) , gre šef v Bosno po novo) in ga vpraša šef »Koliko so vas ujeli« »Deset« »Kako deset če vas je pa vsega 9« »Ah pardon šef eden je domač«.  No potem je Sivko lahko odšel domov , dobil pa je organski strah pred lopato, kateri ga ni zapustil vse do prerane smrti. Ko sem omenil te gastarbajterje iz Bosne in lovljenju le-teh , se je včasih zgodilo, da jih je prijavil sam šef, zato da so jih poslali domov in da jih ni bilo potrebno plačati. Včasih je kakšen šef zaradi tega okoli hodil plav. 

No Gaha bi rad imel vnuke in zato je dal sinovoma takrat pre 10-mi leti rok 2 leti, da mu naredita vnuka drugače si ga bo naredil sam. Ker po 2 letih ni bilo nič, jima je zabrusil, če se spomnita kaj jima je obljubil. Sivko mu je odvrnil, da si ne more narediti vnuka, ker ne on ne brat Marko nimata svojih punc. Gaha jima je nato zagrozil, da če v petih letih ne dobi vnuka jima bo pa naredil polbrata in vse zapisal njemu. Sinova se nista preplašila in sta vztrajala pri svojem, očetovska ljubezen pa Gahi ni dala, da bi izpolnil svojo grožnjo, njima pa nič ni manjkalo. 

Kot sem omenil Sivkotu delo ni dišalo, starejši brat Marko pa je priden in podjeten električar(trenutno dela v Nemčiji).  Marko in oče Gaha vedno nekaj delata (Marko pravi da očeta sexualno vzburja  zvok mešalca, oče Gaha pa pravi, da Markota vzburja štemanje). No nekega dne pridem k njim na dvorišče; Sivko navezuje parangale, Gaha in Marko pa betonirata že 4 cisterno ob hiši( ker so vse tri obstoječe puščale vodo-sedaj jo tudi četrta). Na Ižu nimamo vodovoda, zato ima vsaka hiša svoje cisterne za vodo(nekaj se je nateče s streh, če pa jo zmanjka, pa jo tanker vozi s celine in polni v le-te, zato je temu primerno je tudi zelo draga).  Ker vedno delata sama ne moreta kvalitetno zabetonirat cistern(treba jih je betonirat v šusu in beton tudi vibrirati) zato vse puščajo. No za nekaj je pa to dobro. Na Ižu imamo oljke, ki pa zaradi suše dobro rodijo vsako tretje leto, pri Gahi na dvorišču pa vsako leto, plodovi pa so velikosti slive ampak ne zaradi sorte ampak kapljičnega namakanja(puščanje cistern).

Oče je Sivkota večkrat nagovarjal, da bi bilo prav, če bi začel kaj delat, da kaj zasluži, češ a te bom živel do svoje smrti. »Ja mi pa najdi kakšno lahko službico ala minister za zunanje zadeve otoka Iž«  Takšna funkcija ne obstoja ampak za Sivkota bi bila pa pravšnja. Oče se je potrudil in mu je našel službo na trajektu. Njegova delovna naloga je bila 15 min »dela« na vkrcavanju, nato ura ali dve nič in potem spet 10 minut dela na izkrcavanju. Po parih mesecih pride Sivko na Iž in pove da ga je kapetan trajeta odpustil. »Ja Sivko kako pa to?« »Kapetan je ponorel in je od mene zahteval, da tečem do rampe(15m) da ljudje ne bodo čakali, jaz pa nisem hotel, ja kaj pa se jim mudi?« No Gaha mu je potem našel službo  nekem drugem  trajektu, kjer pa ubogi Sivko prav tako ni izdržal torture in je dal odpoved. Ko sem ga vprašal kako je bilo mi je ovrnil »Brate Vlado, pa to je robija, nisem izdržal«  

Ko se spomnim na Sivkota mi nikakor ne gre iz glave najboljše zaprosilo za zakon kar sem jih doživel v življenju. Nekega večera je bil v moji skupni tudi marxist Sivko in hči od župnikove kuharice po imenu Anita, takrat stara 37let. Anita je verna , prijetna za družbo in oko, obenem ima pa narejeni dve fakulteti, dela pa v Zadru na ohranjanju kulturne dediščine. Anita je Sivkotu padla v oko že davno in je imel nanjo pik. No ko smo debatirali, Anita pojamra, da Institut nima denarja in da prav lahko izgubi službo, ter bo morala priti k mami na Iž.(drugače hodi na Iž samo ob vikendih, tako kot vsi, ki delajo v Zadru). Sivko vidi priložnost in ji pravi »Poslušaj Anita ti si luštna punca, jaz sem fejst fant, kaj pa če bi se midva vzela« »Ja od česa bova pa živela?« »Lovila bova ribe in jih prodajala« »Ja, pa saj sam praviš, da se ribe dobro lovijo samo 4 mesece na leto, kaj bova pa potem?« »Septembra in oktobra bova lovila lignje« »Pa potem?« »Novembra in decembra bova obirala oljke« »Pa potem?« »Hm, hm ja krčila bova zarasle oljke in jih žagala« V tistem trenutku mi moja zafrkantska žilica ni dala miru in sem vskočil z vprašanjem »Ja kdo pa bo žagal z motorko?« Nastane tišina. Po enih dvajsetih sekundah pa Sivko izjavi »No, bom pa vseeno jaz«. Začel sem se krohotat do bolečin. No, sem mu dejal, kaj takega ne ne vidiš niti v filmu, ali lahko to kje povem . Sivko pa nonšalatno odvrne »Pa kdo ti brani« Sivko tisti večer ni obupal, ampak je še na poti, ko smo šli proti domu nagovarjal Anito, da ji obljubi , da bo njo in njeno mati spreobrnil v marksistke, nakar je Anita kar ušla. 

Nekega večera vidim Sivkota,v lokalnem kafiču, ko se vrti okoli ene izredno atraktivne hčerke od nekega bogataša. Cel večer ji plačuje pijačo, nakar jo pograjfa lokalni ljubimec in jo odpelje. Sivko je bil ogorčen in izjavil »Jaz ji cel večer plačujem pijačo, drug jo bo pa kresil. To je krivica« Takoj sem se spomnil na Kalimera (starejši se verjetno spomnite tistega piščančka, ki je vseskozi ponavljal To je  krivica zares krivica to pa samo zato, ker sem tako majhen). Da bi Sivka odobrovoljil  sem ga povabil na pijačo k meni domov. Kljub nekaj kozarčkom pijače ga ta večer nisem uspel odobrovoljiti. 

Drugače pa je bil Sivko kar bister(ribe je prodajal po istih cenah kot so veljale na tržnici v Zadru) tako da je imel vedno denar. Dal se je počastit, vendar je tudi sam počastil, za razliko od kakšnih lokalnih frajerjev , ki imajo kačo v žepu. Njegov oče Gaha ima tik ob glavnem pomolu magazin v katerem je tudi elektrika. Na glavnem pomolu, kjer so tudi privezi za jadrnice pa ni elektrike, zato se je Sivko včasih znašel in kakšnemu jahtašu zaračunal 200 kun(26 EUR) za nočno polnjenje akumulatorjev. Nekoč sem pripomnil, da je pa to kar huda cena, Sivko pa je rekel »Če ima ta imperialist za takšno jahto, naj še meni plača elektriko«. Sivko je bil tudi dober potapljač in je lovil velike morske črve velike do 2m(lat. Eunica). Ker je imel vrhunsko vabo tudi ulov ni izostal(kapitalni  zobatci, kovači, gofi...). Nekaj ulova je prodal veliko pa so ga pojedli v krogu družine  in mislim da se ne motim, da so zahvaljujoč njemu jedli doma najboljšo hrano na celem otoku.

Pri Sivkotu doma so nekoč delali neki električarji iz Zadra(menjali so glavne kable pri nijh doma pa je bil priklop) zato so se po napornem delu malo pokrepčali(tudi z vinom) en električar, ki je bil na lestvi pa je spraševal ,če so izklopili eletriko. Ja seveda, brez da bi kdo pogledal, seveda je potem zasvetil, Sivko pa je izjavil ,da so luči pri njemu doma zasvetile kot v Betlehemu. Ko je ubogega električarja nehalo tresti se je pa zgodila hajka na nevestne pomočnike. Tekli so kot za stavo.

Sivko hvala za prijetne urice, ki sem jih preživel s tabo in veselje, ki si mi ga nudil ob druženju.  Ostal boš v mojem trajnem spominu.