napisal: Rok Melink

Danes sem na poročilih RTV SLO videl prispevek ob stoti obletnici priključitve Medmurja Hrvaški. Glavno sporočilo 2-minutnega prispevka je bilo, da so si pred sto leti Hrvati izborili to “njihovo zgodovinsko deželo” po tisoč letih Madžarske okupacije…

Sto let resolucije o odcepitvi Medžimurja od Madžarske

Ob tako nesramnem potvarjanju zgodovinske resnice, ob novinarsko-ciničnem izživljanju nad okupirano Slovenijo, teptanju slovenstva in zamolčanju slovenskih žrtev – ne bom molčal!

Najprej, Medmurje je slovenska dežela, zgodovinsko imenovana tudi Slovenski otok, ker se dežela nahaja v obliki otoka med zavitima strugama reke Drave in reke Mure.

Ta slovenska dežela pod madžarsko oblastjo ni bila 1000 let. Do leta 1273 je bila del slovenske države Karantanije, leta 1273 pa se je tu z listino uradno osnovala posebna slovenska dežela/država Slovenijeh, lat. Sclauonie (Slovenija). Slovenijeh je bil v panonskem slovenskem dialektu izraz za Slovenijo. Tega leta je v deželi Slovenijeh bil sklican zbor z ohranjenim zapisnikom in sklepi, imenovan “Splošni zbor celotne kraljevine Slovenije”.

Njegove odločitve se v Latinščini (ki je bila takrat v rabi v celotni krščanski Evropi) imenujejo: “statua et constitutiones”, slov.: “pravila ter zakoni in ustava”. Knezi ali vojvodi Slovenijeh so v virih zabeleženi kot “dux” ali “banus” Sclauoniae.

V 15. stol. je bila dežela združena s Celsko kneževino, katera je imela prav tako status samostojne slovenske države. Leta 1446 je madžarski zavojevalec Janoš Hunjadi skušal prevzet oblast nad Slovenijeh in se samovoljno razglasil za vikarja države Slovenijeh. Vendar mu njegovih zahtev ni uspelo uveljaviti niti s silo. Zato se je že naslednjega leta 1447 s tajnim sporazumom odrekel svoji vlogi v tej slovenski deželi. Prav tako mu ni uspel poskus, s katerim bi Madžarska oblast po transilvanskem vzoru (erdeljskem), v Slovenijeh uvedla guvernerja, ki bi vladal ob slovenskem banu.

Sicer pa je tudi v tistih letih, natančneje od 1445 do 1456 v Slovenijeh vladal rimski državni knez, slovenski ban Urh Celski II., ki je za bana dežele pooblastil vojaškega povelnika Celske kneževine, Jana Vitovca. Jan Vitovec je svoj banski položaj ohranil tako za časa ogrskega kralja Ladislava V., kot tudi za časa ogrskega kralja Matije Korvina. Vitovec je leta 1463 med drugim prejel čast in odliko v svoji protiturški politični ofenzivi s strani ogrskega kralja Matije Korvina. V skupnem protiturškem zavezništvu je Korvin razglasil slovenskega bana Jana Vitovca za vrhovnega kapitana Slovenijeh in Hrvaške.

Takrat tudi prvič naletimo na pojem “Hrvaške”, katera se je nahajala južno od Slovenijeh (Slavonije), natančneje med Liko, Gacko in Krbavo. Ob tem pa je pomembno tudi dejstvo, da so slovenski plemiči iz države Slovenijeh od leta 1222 po načelih “Zlate bule”  imeli pravico prisostvovati tudi na zborih sosednje Ogrske, kjer so imeli izenačen status z ogrskim plemstvom. Zlata bula je ustavni dokument, -poimenovan po zlatem okroglem pečatu, ki ga je leta 1222 izdal ogrski kralj slovenskega porekla, Andrej II.


Stari (slovenski) grb kraljestva Slovenijeh, ki ga je 8.12.1496 potrdil ogrski kralj Vladislav.

Nedvomno je kraljestvo Slovenijeh še obstajalo tudi v času našega velikega pisca Antona Vramca, ki je leta 1578 izdal prvo slovensko natisnjeno knjigo o Slovenski zgodovini “Kronika Vezda znovich zpravliena Szlouenskim iezikom”, v kateri se ob slovenski zgodovini in prazgodovini posveča zlasti Panonskim Slovencem in njihovi državi Slovenijeh. Madžari so Slovenijeh imenovali Slovenski orszag (Totorszag, Slovenska država), Nemci pa so jo imenovali Windischland (Vindi je staro ime za Slovence).

Tudi leta 1918 ne moremo govoriti o osvobajanju Medmurja v hrvaškem imenu. Saj je Medmurje zgodovinska slovenska dežela, januarja 1918 pa so jo izpod madžarske okupacije osvobajali slovenski vojaki na pobudo slovenskega literata in politika dr. Ivana Novaka iz Čakovca. Vse do leta 1929 je bil Čakovec slovensko mesto in del slovenskega ozemlja.

Boje za osvoboditev Medmurja je vodil slovenski častnik in vojni veteran, Slavko Kvaternik. Njegova desna roka mu je bil slovenski podpolkovnik Dragotin Perko. Glavnino bojev pri osvobajanju glavne utrdbe, Čakovca, so nosili slovenski vojaki, ki so pred tem odbili Madžare pri kraju Sv. Martin na Muri. Tudi po mirovnem sporazumu, februarja 1919, je bilo Medmurje vrnjeno Sloveniji v sklopu novonastale kraljevine SHS.

Pod slovensko oblastjo je ostalo vse do 6. januarja 1929, ko je srbski kralj Aleksander Karađorđević uvedel unitaristično t.i. šestojanuarsko diktaturo ter ob tem Sloveniji odtrgal še Medmurje, ki je bilo zatem pohrvateno v Medjimurje (Međimurje). To je storil z namenom širitve štokavščine in srbohrvaškega vpliva čim globlje na slovensko ozemlje, ki ga je hotel postopoma posrbit. Pod Slovenijo je od Medmurja ostalo le okrožje Štrigova. V Medmurju so se vsled takšnega početja sprožili številni upori slovenskih domačinov, ki pa so bili že v kali brutalno zatrti.

Zgovoren je tudi Štrigovski primer po koncu II. svet. vojne. Slovensko vas Štrigovo so osvobodili slovenski partizani. Decembra 1946 je hrvaški CK ZKJ od vlade v Beogradu iztržil, da se Štrigova priključi hrvaški republiki. Štrigovčani so se temu uprli z vsemi sredstvi. Branili so svoje slovenstvo in svoje slovensko ozemlje. Upori so trajali od decembra do začetka januarja, nakar se je jugoslovanska oblast odločila narediti Štrigovčanom “učinkovit” konec. Zoper slovenske protestnike se je aktiviral hrvaški KNOJ in milica, ki sta uspela zajeti 91 slovenskih upornikov-domačinov. Odvedli so jih na Štrigovski grič, kjer so jih po ”knojevsko” pomorili na brutalen, zverinski način. Da bi bila lekcija “učinkovitejša”, v opomin ostalim Slovencem v Medmurju, so jih javno pobijali z noži, krampi, motikami, s čimer so tudi potešili svoje temačne  strasti. Utapljali so jih v čebre, jim iztikali oči, rezali ušesa, izrezovali spolovila, parali trebuhe, lomili čeljusti… Nekatere so nalašč pustili še napol žive, da so se še drugo noč po pokolu v strahovitih mukah plazili po travi in med grmovjem z razparanim črevesjem…

Vsled nekaj na kratko opisanih dejstev v zgornjem sestavku upam, da bo jasno, s kakšnim fetišem in nameni objavlja petokolonaška RTV “Slovenija” tako provokativne in lažne prispevke v službi petokolonaškega fraimasonstva. Slovenci še plačujemo tem izdajalcem in njim nadrejenim okupatorjem RTV prispevek, s katerim nam zabadajo nož od spredaj in od zadaj. Za tako plačansko početje ni opravičila, s takimi je opravil že Dante, v devetem krogu pekla.

Za konec, več kot zgovorno je dejstvo, da je bila pred šestimi dnevi, na dan 6. januarja okrogla 90. obletnica uvedbe fašistične šestojanuarske diktature, s katero je postala v velesrbski "kraljevini" SHS beseda "Slovenec" prepovedana kot nacijonalni pojem, obenem pa nam je bila odvzeta naša zgodovinska in prazgodovinska slovenska dežela Medmurje. Na RTV "Slovenija" o tem niso nič poročali. Danes pa poročajo o nekem "hrvaškem" Medmurju?

                                        Rok Melink