V bistvu mora biti malo čudno ali pa vsaj nenavadno, da se s svojim blogom malodane izogibam najbolj aktualnim dogodkom. Mogoče je to ravno nasprotno od tistega, kar je mišljeno, da naj bi tukaj počel. Me je pa od tega odvrnilo ravno to taisto početje samozvanih analitikov in internetnih »kolumnistov«, ki skočijo na vsako kost in to vedno že prvi trenutek po dogodku. Ob vsakem dogodku, vsaki nesreči so tam prvi, njihov tekst pa poleg poročanja o neljubih zadevah obvezno vsebuje še analizo in nekakšno sporočilo, ki namiguje, da so itak vedeli, da se to mora zgoditi. Vedno, brez izjeme, na svojih profilih prvi nalepijo osmrtnice in jih opremijo z osebno prizadetostjo. Če gre za pevca, zraven dodajo njegov hit, če je igralec pa najbolj znan insert …. No, mislim, da niti ni treba nadaljevati.

Zadnje čase se v Evropi dogaja velikanska tragedija beguncev iz Sirije in ostalih držav v tistem koncu. O tem ne le, da nisem nameraval pisati takoj na prvo žogo, o tem celo sploh nisem nameraval modrovati. Še najbolj zaradi tega, ker mi preveč stvari okoli tega strašnega dogajanja ni jasnih. Marsičesa ne vem, o marsičem si celo mnenja ne morem ustvariti.

Sem pa naletel na nekaj zapisov, mnenj, debat ljudi, ki jim je jasno prav vse. Ne le presenečen, dobesedno zgrožen sem bil nad mnenji, nad vehemenco, nad takšnim pomanjkanjem empatije. Nenavadno. Pa do forumov sploh nisem prišel.

Slike, ki nam jih zadnje dni predvajajo v medijih, so seveda iste zame, kot za omenjene ljudi iz forumov in fejsbuka, vendar pa so oni videli v teh podobah po večini nekaj čisto drugega. Zlobne, napadalne teroriste. Ljudi, ki so izkoristili neljubo situacijo doma zato, da nas pridejo okrasti in nam uničiti naš način življenja. Izjava modrega gospoda, da »kdor ne brani svoje domovine, ni vreden da pride v mojo« je požela dolgo štreno odobravanja.

Pa, da ne bo pomote. Nisem brez vsakega zadržka navdušen nad sprejemanjem beguncev. V bistvu se ravno tako, kot ti odločni nasprotniki, vsega skupaj nekoliko bojim. Sprašujem se, kam lahko vse skupaj vodi. Če bo, na primer, naša država nekako absorbirala to, določeno kvoto kakor se to že kruto sliši, ali ne bo sledil nov, še večji val. Ali ne bomo že čez kratek čas urejali, da k prebežnikom pridejo še družine. Ali ob vseh brezposelnih, revnih, uničenih ljudeh sploh zmoremo pomagati drugim?!

Vendar pa mi nikakor ne gre z ust, ko gledam te ljudi, ta boj za golo preživetje, trpljenje in grozo, da bi jih za karkoli obtoževal. Ti ljudje so žrtve. Preprosto žrtve. Lahko, da se bo zraven prišlepal kakšen procent nepridipravov z drugačnimi nameni ampak to je druga zgodba. Vsekakor pa gre za tragedijo, kot sem omenil že malo prej. In niso žrtve lastne nesposobnosti, lastne nepripravljenosti  spopasti se z zlom. So talci interesov. Takšnih, ki jih praviloma nihče natančno ne pozna in ki se šele čez desetletja, ko se odprejo arhivi, oziroma, ko večine to ne briga več, pokaže za kaj je šlo.

Čeprav priznavam, da nisem sposoben dojeti teh interesov, predvsem ne tako dobro, da bi jih razlagal drugim, so nekatere stvari dokaj prozorne in enostavne. Najenostavnejša in zagotovo ne povsem zgrešena trditev bi bila, da ljudje z Arabije in Afrike prihajajo po svoje. Ljudje prihajajo iz držav, ki so jih te države v prejšnjih stoletjih izropale in jim uničile prihodnost. Desetine generacij in sedaj je po sili razmer zrasla tista, ki prihaja po davek. Arogantno in napihnjeno obnašanje razvitega dela sveta, da je vse svoje bogastvo pridelal s svojo vzvišeno pametjo in pridnostjo ne pride več skozi.

Ampak, kot sem rekel, to je malo preširok aspekt. Tako kot vse drugo v teh časih, so tudi interesi  bolj kratkoročni in hitro spremenljivi. Niti ne bom brskal, ampak bom kar na pamet trdil, da so Amerikanci npr. napadli Srbijo zaradi precej manjših ,čeprav ne majhnih razlogov. Da so Irak iz države spremenili v razsuto, uničeno puščavo zaradi izmišljenih razlogov. Da se podijo po Afganistanu že dolgo vrsto let itd. itd.  Zdaj pa po nemajhnem delu sveta hara dobro oborožena banda plačancev, ki podira vse pred seboj. Ljudem režejo glave ali jih nabijajo na križ, zgodovinske spomenike razstreljujejo in zažigajo hiše.  Kje so tukaj čigavi interesi pa seveda ne vem. Od domneve, da je vse skupaj itak produkt teh razvitih, zahodnih sil, do tega, da pač tam nimajo interesa, do strašne variante, da nekomu ustreza, da Evropa, kot zelo razvit kos sveta, umira (še) malo hitreje.

Ne bom več tuhtal. Itak se vse bolj zapletam. Bi pa nekaj povedal ljudem, ki se brez zadržkov in razmisleka sovražno in agresivno postavijo proti nesrečnikom. Razumem vaš strah. Dogajanje ni dobro. Ampak svetoval bi vam tudi, da se zelo bojite naraščajočih nacionalizmov, fašizma in nasilja. Tudi to ni dobro. Nikoli in nikjer. In empatija, ki sem jo omenil? Poglejte posnetke. Poglejte dnevnik. Majhen deček, ko ga v gužvi in nasilnem posredovanju ločijo od matere. Otrok histerično vrešči, mama se sesede od obupa … vem, da ne morete pomagati. Ja, vem. Ampak takšni ljudje se vam morajo smiliti. Morajo! Če ne, gospoda, ste sami definitivno ena velika težava!