Pravica do Sonca
Opis načela, predavanja in knjige
.
.
Pravica do Sonca je načelo človekovega življenja na Zemlji, ki kot nadaljevanje izhaja iz že obravnavanih in pojasnjenih načel v knjigi Kaj po demokraciji? V tem delu smo med primeri načel razložili tudi Pravico do zdrave hrane ter argumentirali bodočo proizvodnjo energije le iz obnovljivih in čistih virov. Analiza le-teh pa je pokazala, da so to lahko le viri, ki so neposredna posledica dotoka sončne energije. Alternativna energija, ki je posledica gorenja organskih snovi, zahteva prevelike površine za pridelavo lesa ali oljnih rastlin. Celo hidroelektrarne z velikimi akumulacijskimi jezeri so prevelik uničevalec narave, da bi jih lahko uporabljali v mnogo večjem obsegu. Od pretvorbe sončne energije v gibanje zemeljskih mas bi bila s stališča zgornjih dveh pogojev ustrezna le vetrna energija (in mogoče podmorski tokovi; čisto moramo upoštevati tudi kot zdravo za druga bitja), seveda poleg direktne pretvorbe s solarnimi sprejemniki v elektriko ali toploto. S stališča naravnega pridobivanja hrane in energije je torej bistveno dovolj sončnega obsevanja, da zagotavlja to uresničevanje. Vendar pri hrani je bistvena še voda, padavine in kvalitetna in rodovitna prst. Za čim uspešnejšo pridelavo je potrebno torej tudi optimalno, oziroma vsaj naravno in predvidljivo vreme.
.
.
Umetno vreme
Se pa danes pojavlja veliko sumov, namigov in neposrednih dokazov, da je precejšen del vremena rezultat plačanega načrtovanja ter materialnega (škropljenje aerosolov) in energetskega (HAARP) poseganja v atmosfero. To naravo in kmetijstvo ogroža tudi na druge načine (strupene padavine), kot z odločanjem, kdo bo dobil dežek in kdo točo ali poplave in komu bodo v korist biotehnoloških korporacij zemljo odvzeli zaradi bankrota. Postalo je očitno, da z dopuščanjem takega delovanja ne bo mogoč noben od načinov našega vračanja k naravi ter njenega uspešnega ohranjevanja.
Lokalni vremenski vzorci se spreminjajo tudi kot del globalnih klimatskih sprememb, ki smo jih sprožili ljudje s splošnim materialnim in energetskim onesnaževanjem narave in atmosfere. Globalno segrevanje povzroča hitrejše premikanje zračnih in vodnih mas v atmosferi ter tudi burnejše naravne vremenske pojave. Zaradi večjega izhlapevanja in večje absorpcije je tudi vode v zraku vedno več, danes za okrog 6 %. Nepremišljeni geoinženirski posegi v atmosfero le še poslabšujejo to stanje. Prav tako celo sam letalski promet z motorji, ki povzročajo več kondenzacije vode iz motorjev, proizvaja več cirusne oblačnosti in zmanjšuje obsevanje površja s sončno svetlobo. Lahko torej ugotovimo, da nas tudi nenamerni ali (desetletja) zakasnjeni posegi v atmosfero zelo ovirajo pri uporabi naravne sončne svetlobe ter pri ohranjanju narave s pomočjo nje.
.
.
Pravica do sonca v literaturi
Pravica do sonca je kot razvoj načela in predavanje vpeta tudi v mladinski roman Darilo za Gajo, kjer se nekoliko razlikuje od same razlage načela. Predvsem so izpuščene nekatere stvari, ki so že same po sebi del zgodbe… Kakorkoli in s katerim koli namenom pridemo živa bitja na ta planet, imamo torej pravico do življenja, sicer na ta planet ne bi prišli. Ta pravica nam je celo priznana med osnovnimi človekovimi pravicami. Vendar pravica do življenja nujno vključuje tudi pravico do vseh pogojev, ki življenje omogočajo, in torej tudi pravico do vode. In če imamo pravico tu živet, tako kot nam je namenila narava, se imamo na takšen način tudi pravico prehranjevat. Čeprav hrana tako kot voda ni zapisana med osnovnimi človekovimi pravicami, je pa avtomatsko vključena v pravico do življenja, ker hrana sama pomeni življenje… Med skrivnosti življenja, ki jih ne razumemo, spada vsekakor nek skupni vzrok, zakaj se vsa živa bitja trudijo živeti, se razvijati, postajati vedno večja in močnejša, akumulirati čim večje mogoče količine hrane in na koncu svojega življenja ponuditi drugim živim bitjem tudi čim večjo količino hrane zanje. To je torej neka naša dolžnost, da damo svoje telo kot hrano drugim in omogočimo življenje naprej… Z odmikom od naravnega življenja si je človek začel izmišljati različna orodja, da bi si pridobivanje hrane olajšal in življenje ohranjeval in zavaroval. Zapletenost tega procesa terja od posameznikov opravljanje zelo specializiranih opravil, ki na videz s pridobivanjem hrane nimajo nič skupnega. Pa vendar je človek to naravno življenjsko silo z istim namenom življenja razstavil v množico majhnih sil in prisil, ki usmerjajo posebej vse naše dolžnosti v eno samo in spet isto končno dolžnost življenja…
Če sledimo naprej temu poteku preprostejše razlage, je za realizacijo pravice do zdrave hrane in pravice do solarne energije nujno preprečiti onesnaževanje vode s kmetijstvom in z uporabo drugih virov energije. Pri tem moramo ponoviti nekaj dejstev, ki so bila raziskana že v prvi knjigi. Onesnažena voda povzroča propadanje narave in tako dodatno povečuje dotok toplogrednih plinov v atmosfero… Naravni učinek tople grede je obstajal vedno in zagotavlja primerno temperaturo površja Zemlje za ohranjanje organskega življenja. Plini, ki jih danes smatramo za glavne krivce povečujoče se tople grede, so se kot posledica propadanja in porajanja življenja v atmosfero vedno izločali in iz nje porabljali. Na primer, količina CO2 v ozračju je bila vedno nekaj več kot 2000 Gton, z letno izmenjavo okrog 1/3 te količine. S kurjenjem fosilnih goriv smo to količino dvignili na 3000 Gton. Količina metana je porasla iz naravnih 2 Gton na današnjih 5 Gton. To je sprožilo skoraj neopazno sprotno povečevanje povprečnih temperatur površja in druge odzive narave na dvigovanje temperature. Najbolj nevaren odgovor narave je taljenje polarnega ledu. Na Arktiki še posebej, ker to omogoča prodiranje svetlobe do dna plitvih priobalnih morij, taljenje podmorskega permafrosta in sproščanje nepredvidljivih količin metana. Drug odgovor propadajoče narave je veliko zmanjšanje proizvodnje kisika, ki bo imelo v atmosferi zakasnjen, vendar prav tako katastrofalen učinek… Tako da se direktni vplivi geoinženiringa na atmosfero zdijo še najmanj nevarni in jih je najlažje ustaviti.
Raziskovanje naprej je privedlo do zaključkov, da človek kot bitje ni edini, ki mu pripada ta pravica do sončne svetlobe. Ko se iz drugih razlogov poglobimo v zgradbo in delovanje našega genskega zapisa, se najprej pojavi dvom, da bi se že zgodaj v zgodovini Zemlje ta komplicirana ter matematično in jezikovno pravilna struktura lahko zgradila z naključnim spajanjem in razpadanjem preprostih molekul in atomov… Ti dvomi se še poglobijo s spoznavanjem valovne genetike, nove znanosti, ki je ugotovila, da tudi mnogo daljši deli DNK med posameznimi geni predstavljajo koristne informacije, najbrž o uporabi in funkciji samih beljakovin v različnih tkivih in bitjih… Dvome pa sploh odpravijo poročila psihoterapevtov o priklicih spominov na prejšnja utelešena življenja naših duš in tudi na njihov čas med utelešenji. V napredovanje in učenje duš spada tudi neke vrste duhovna "poklicna usmeritev" in ena od teh so tudi Ustvarjalci biološkega življenja… Izvor organskega življenja in tudi človeka samega postane nedvoumen in nič več skrivnosten. Čeprav vzrokov še ne razumemo, pa je očitno, da je bil materialni svet ustvarjen z nekim namenom. Zato se kot inteligentna bitja moramo potruditi, da to naravo ohranimo za dokončanje tega namena. Pravico do sonca imajo torej tudi naše duše, ki se vedno znova vračajo v to naravo.
Pravica do življenja in zdravja nam je ljudem dana po naših lastnih zakonih. Spet, glede na to isto pravico drugih, imamo dolžnosti, da to pravico drugih varujemo in ne delujemo proti njej. Ugotovili smo, da si živalska telesa nosilci preprostejših duš, ki pa jim Stvarstvo, niti verske organizacije ne odrekajo enake pravice do življenja, kot ljudem. Če sami podeljujemo naravi pravico do zdravja in življenja – ali živali, ki jih gojimo za hrano, niso del narave? Tretji del predavanja govori o pravicah živali, ki jih uporabljamo za zabavo, delo, lov, prehrano in poskuse… Nemogoče je tu opisati vso grozo in mučenje živali, preden jih ubijejo za našo hrano. V zvezi s tem opišemo in prikažemo izseke iz dveh filmov. Človek v svoji lastni grozi tega počenjanja izumlja neverjetne ubijalske prakse in stroje, samo da se sam neposredno umakne iz tega dogajanja in si poskuša oprati vest. S tem postane ravnanje z živalmi še bolj nečloveško… Druga skupina živali, ki mora nečloveško ravnanje prenašati še dalj časa, so živali za poskuse. Tudi tu le skrivni posnetki in pričevanja iz prve roke lahko prepričajo nejeverne…
Biologija nas po fizioloških lastnostih ne uvršča daleč proč od najbolj razvitih živali. Prav tako smo vretenčarji in prav tako smo sesalci... Prepirat se o tem, kako živali občutijo kakšne dražljaje in kakšna čustva jih preplavljajo ali ne v določenih situacijah, nima smisla. A mi ljudje med sabo pa to vemo? In prav tako kot pri soljudeh lahko samo iz obnašanja opazujemo stanja in čustva živali. Bila bi popolna ignoranca in sprenevedanje še vedno vztrajati na trditvah, da živali niso čuteča bitja in da z njimi lahko manipuliramo kot s kosi kamenja ali železa. Biologija je že davno odkrila, da živali (in vse življenjske vrste) v naravi in v sklopu celotnega življenja opravljajo specifične funkcije, ki naj bi bile posledice evolucije vrst. In že zaradi te evolucije bi morali razumeti, da nobena vrsta ni nastala zato, da se bo takšna masa ljudi z njo prehranjevala in jo izkoriščala za svoje ugodje…
Kljub nasprotovanju Darwinovi evoluciji kot začetku življenja pa vseeno obstaja dovolj dokazov, da so se življenjske vrste potem prilagajale na različne razmere na planetu. In te razmere so prav tako vključevale svetlobo in toploto, ki je prihajala od Sonca. To je edina energija, ki vzdržuje pogoje za življenje, omogoča počasno spreminjanje teh pogojev in sprotno prilagajanje življenjskih vrst. Z upoštevanjem samostojnih duhovnih bitij – naših in živalskih duš, ki dajo življenju na Zemlji in verjetno tudi na drugih planetih in v drugih osončjih nov in razumljivejši smisel kot pa darvinizem, se pa pravica do uporabe teh naravno spreminjajočih se pogojev za življenje, vključno z naravno sončno svetlobo, prav tako prenese tudi nanje, če ne še celo v prvi vrsti...
.
.
Širša razlaga načela v knjigi
Razlaga načela pravice do sonca, ki bo opisana v samostojni knjigi, vključuje tudi bolj podrobne opise filmov, ki prikazujejo onesnaževanje narave, morij in atmosfere…. Nadalje je pomemben del razlage natančnejše znanje o genetiki, kot podlaga za razumevanje mogočih problemov z gensko spremenjeno hrano ter velike verjetnosti, če ne gotovosti, da se življenje ni razvilo po Darwinovi teoriji… Za utemeljitev razmišljanja o duhovnosti ter izvoru življenja in človeka je podrobneje opisana tudi literatura dveh pomembnih psihoterapevtov, Michaela Newtona in Erika Sigdella…
Razlaga vsebuje tudi vse informacije o gensko spremenjeni hrani, ki smo jih vključili v samostojno predavanje. Tako razumemo povezano delovanje modernega kmetijstva in geoinženiringa pri ustvarjanju umetnih vremenskih pojavov za uničevanje tradicionalnih pridelovalcev hrane in pridobivanje njihove zemlje… Podrobnejši podatki o vsebnosti strupov v mesu živali, hranjenih z industrijsko krmo ter o načinu določanja dovoljenih količin pesticidov v pridelkih za človekovo hrano in živinsko krmo nam (upam) vsaj malo odprejo oči, kaj imamo vsakodnevno na krožnikih…
Da dobimo vse pomembne utemeljitve na enem mestu, ta razlaga ponavlja tudi nekatera razmišljanja in dognanja v zvezi z zdravo hrano ter vplivom pridobivanja energije iz posameznih virov na življenje iz knjige Kaj po demokraciji? Tako lahko primerjamo količino uničene narave, sploh če bi se odločili brez fosilnih goriv s posameznim alternativnim virom pridobivati veliko večje količine energije kot pa jih danes. Potrebne količine polj za bio goriva in lesne plantaže lahko postavimo nasproti potrebnim poljem za zdravo prehrano, ki se bodo verjetno še dodatno povečala, potem ko bodo industrijska morala skozi dolgoletni proces regeneracije in oživljanja prsti.
Nadalje je en del razlage posvečen tudi samooskrbi, pridelovanju lastne hrane in semen, uporabi lastnih materialnih, energetskih in človeških virov, znanja in sodelovanja, gradnji objektov, potrebni izmenjavi. Pomembne so razširitve samooskrbnih skupnosti v večje lokalne in regionalne enote, ki bodo delovale po istih načelih. Vse pa potrebujejo za čim večjo skrb zase tudi čim bolj naravno vreme in zadosten pritok sončne energije.
Da pa bi se naučili ločevati med posledicami škropljenja atmosfere in učinki samih letalskih motorjev, je v razlago pravice do sonca vključen tudi opis delovanja teh motorjev, z izračuni v kakšnih situacijah lahko povzročijo obstojno in obširno kondenzacijo. Podajamo tudi napotke za opazovanje, dokumentiranje in ocenjevanje, kaj verjetno kakšna situacija na nebu pomeni.
.
.
Ponovno arktični metan
Ko razlaga pravice do sonca opisuje uhajanje metana iz arktičnih področij v atmosfero, izhaja iz situacije, ko nam še ni bilo znanih toliko dejstev, kot smo jih s posebno raziskavo našli v zadnjem letu (2016/2017) in kot so opisana v posebnem predavanju. Poleg tega tudi to predavanje ne vsebuje vseh odkritih podrobnosti, niti ne zadnjega dela raziskave ter pisanja simulacijskega programa, ki prav tako odkriva nekatere "skrivnosti" tega dogajanja. Tako da se je tudi že te raziskave nabralo za eno tanjšo knjigo ali precej obsežen članek.
Vendar celotna vsebina problematike absolutno spada tudi v razlago pravice do sonca. Uhajanje metana že vpliva na globalne klimatske spremembe in torej tudi na lokalno vremensko dogajanje – in bo vedno bolj… Kljub pravici, ki jo tu zagovarjamo, pa na to dogajanje nimamo nobenega neposrednega vpliva. Večje količine metana v atmosferi bodo povečevale temperaturo okolja in količino oblačnosti in s tem "nasprotovale" tej naši pravici. Tako da je edini način in tudi naša dolžnost, da to dogajanje poskušamo ublažiti. Hkrati z razlago pravice do sonca, moramo zelo odločno pokazati na to nevarnost in zahtevati zmanjšanje in odpravo vzrokov, ki so pripeljali do splošnega globalnega segrevanja in posledično tudi do uhajanja metana. To pomeni čimprejšnje prenehanje uporabe fosilnih goriv in prehod na čiste in obnovljive energetske vire – in to brez kakršnih koli dobičkonosnih vzgibov in pod kontrolo nepristranske mednarodne organizacije. To posredno ukrepanje proti uhajajočemu metanu lahko seveda začnemo izvajati brez fig v žepih na katerem koli nivoju ter v katerem koli okolju, družbi in obsegu. Karkoli že danes počnemo v tej smeri, je premalo in brez vključitve vse mednarodne skupnosti bo še vedno v vsakem primeru premalo.
Vendar tudi s popolno in kar se da hitro zamenjavo energetskih virov te nevarnosti ne bomo odstranili. Lahko pa vsaj upamo, da se bo segrevanje počasi zaustavilo na nekem še znosnem nivoju. Prepočasno ukrepanje, kot ga načrtujejo danes vsi mednarodni okoljski dogovori, pa je v tem primeru enako, kot če sploh ne bi ukrepali. In tudi upanje bo v tem primeru že vnaprej umrlo.
Milan Malej trg.semena.sonca@gmail.com
Jul 05, 2017
