(Delite naprej)

Dragi poslanci in politiki, ustavite represijo nad državljani! 

Kakšen namen je, da v državi, ki so jo spravile na kolena gospodarske elite ob veliki pomoči politike, na tak grd in brezobziren način degradirate lastne državljane, ki ne zmorejo plačevati svojih obveznosti? 

Zakaj rubežniki zaračunavajo tako velike stroške izterjave, da je državljan, ki že tako nima niti za kruh, potem plačuje drag rubež namesto dolga?

Kakšen je namen, da po vsej državi izvršitelji pošiljajo gorile, ki se izživljajo nad dolžniki, jim grozijo, razstavljajo pohištvo, posledično zaračunavajo stroške skladiščenja in že tako obubožane sodržavljane spravljajo v dodatno agonijo? 

Zakaj pri vsem tem sodeluje še policija? 

Kdo je krivec za to stanje? Kdo je kriv, da državljani več ne zmorejo plačevati položnic? Zakaj ni služb? 

Pozivam Vas, da ustavite represijo nad lastnimi sodržavljani. 

»Izvršitelji nimajo usmiljenja. Žena je Vzajemni dolgovala 400 evrov. Prišel je izvršitelj in rekel, da imamo do petih popoldne čas, da naberemo 200 evrov, da se sodna izvršba ustavi. Denar sva si izposodila in mu ga nakazala. Klicali smo na Vzajemno, kjer so nam povedali, da so od teh 200 evrov dobili samo 80 evrov nakazila.« – oče dveh otrok, ki opisuje tudi, kako so mu odnesli premičnine in mu potem za vsak mesec dodatno zaračunali še 100 evrov za hrambo. 417 evrov je moral plačati tudi, ker so izvršitelji prišli s policijo.

Izvršitelj Marijan Hojs: »Če je dolžnik doma, ga pozovem na prostovoljno plačilo. Če tega ne plača, pač opravim rubež. Če ga pa ni doma, pozovem ključarja, pridobim dve polnoletni priči in nasilno vstopim v stanovanje. Opravi rubež, rubežno cenilni zapisnik pustim na mizi, zaklenem za sabo, dolžniku pa na vratih pustim obvestilo, kje se ključi stanovanj nahajajo in sem mu dolžan zagotoviti, da jih lahko v 24 urah prevzame kjerkoli. Izvršitelj se z dolžniki ne pogovarja, ne prigovarja, ne prosi, ampak mora izvršiti sklep o izvršbi.«

Vse več ljudi ne zmore plačevati svojih obveznosti in se znajdejo v primežu izvršb. Banke pri tem zaračunavajo še stroške izvršbe in pogosto posežejo tudi po sredstvih, namenjenih preživetju, kot sta socialna pomoč ali otroški dodatek.

Še veliko dražje pa je lahko, če na vrata potrka izvršitelj. Ob tem, ko zelo močni gospodje odnašajo pohištvo iz stanovanja, si lahko za svojo varnost privoščijo celo asistenco policije in jo seveda tudi zaračunajo. Brez zadržkov zaračunajo tudi hrambo zarubljenih predmetov. Skupni stroški lahko tako močno presežejo znesek namenjen povračilu dolga.