Celje, 21.05.2016
V zadnjem blogu z naslovom Piran-Celje s pomočjo SŽ v pičlih šestih urah, sem presenečeno ugotovil, da se kljub obrazložitvam in pojasnilom s strani Ministrstva za promet o tem, da bo s sprejetjem resolucije o Nacionalnem programu razvoja JŽI za obdobje 2011-2030 vse drugače, v času od leta 2011 do 2016 čas potovanja ni nič skrajšal.. Izjavili so celo, da bodo v tem dokumentu odgovori.... , da pa vse teče s svojo dinamiko.
In je slučajno naneslo, da sem se že naslednji dan, prejšnji dan smo inamreč meli v Celju na Špici srečanje sošolci iz 8.razreda I.Osnovne šole, ponovno znašel na železniški postaji v Celju. Tokratna pot me je peljala iz Celja nazaj v Piran.
CELJE - mesto moje mladosti Odhod 07:57 - Nadmorska višina 238 m
Restavracija zaprta - Trafika zaprta - Na vlak brez robčkov
Tako kot vedno, sem tudi tokrat imel skoraj popoln načrt, kaj vse moram narediti, da bo potovanje z vlakom IC 505, ki v Celje prihaja iz smeri Maribor, potekalo v najlepšem redu. Zanašal sem se na to, da smo že 25 let takorekoč z obema nogama v "neoliberalizmu" in da ni šanse, da se privatniki, še manj pa firme v državni lasti, ne bi na vso moč potrudile, da se lahko popotnik na tako dolge razdalje oskrbi z vsem potrebnim za takšen epski podvig.
Račun sem delal brez krčmarja! Po sprehodu skozi prazno staro mestno jedro proti železniški postaji, ura je bila 07:20 minut, sem vstopil najprej v avlo železniške postaje in na blagajni kupil vozovnico za Inter City vlak IC 505. V načrtu sem imel še nakup literature in jutranjo kavo. Doma v Celju sem jo prijazno odklonil češ, ni potrebno vstajati, jo bom že popil na železniši postaji. Prva napaka! Restavracija na železniški postaji je bila zaprta. Tudi gledanje skozi šipo ni pomagalo. Dobro, sem si rekel, ura teče, stopi do trafike in kupi literaturo in papirne robčke. Že kar nekaj časa me je mučil prehlad, ki se ga nikakor nisem mogel rešiti. Druga napaka! Trafika na železniški postaji je bila zaprta. Spomnil sem se, da je na Prešernovi ulici vedno bila trafika, saj smo v času šolanja tam kupovali cigarete, Takoj zraven pa je Mercatorjeva trgovina. Pospešil sem korak in prišel do trafike. Zaprta! Mercator zraven nje, tudi zaprt. Pa smo tam, kjer nismo želeli biti. Do odhoda vlaka je še par minut, jaz pa imam v žepu dva papirna robčka za relacijo dolgo 242 kilometrov in staro, včerajšnjo literaturo /Primorske novice in Delo/.
IC 505 pripelje točno ob uri in potniki vstopimo. Sprehodim se skozi dva vagona pa je vse polno. Vrnem se nazaj k prvemu kupeju v katerem sedi mladenič s slušalkami na ušesih in računalnikom na kolenih. Vprašam ga, če je prosto. Pokima in jaz se namestim v kupe in odložim torbo in vetrovko. Vlak potegne s postaje in jaz se zatopim v včerajšnji časopis. S kotičkom očesa opazim, da smo se ustavili na postaji v Laškem. Kratek postanek in že drvimo proti Zidanemu Mostu.
Zidani Most - prihod 08:21 odhod 08:28 - Nadmorska višina 204 m
Nič prestopanja - Takoj naprej - Molk
Kratek postanek na postaji Zidani Most, je bil dovolj samo za hiter pogled na kamnite mostove, ki so v času II.svetovne vojne bili mnogokrat tarča neuspešnih letalskih napadov. Postaja pa je pomembna tudi zaradi tega, ker je potrebno na njej običajno prestopati. V primeru, da prestopanje zaspiš, se lahko hitro znajdeš v sosednji Hrvaški. To se mi je pripetilo pred leti na poti iz Münchna, ko sem prespal prestopanje v Zidanem mostu in sem se znašel v Bregani. Vlak od tam za Zidani Most je odpeljal čez 01:30 h, iz Zidanega Mosta za Celje pa je odpeljal šele čez 01:00 h. V Celje sem takrat prišel s triurno zamudo. Sopotnik v kupeju je še naprej poslušal glasbo in nekaj brskal po računalniku. Vozili smo se v popolni tišini.
Ljubljana - prihod 09:26 odhod 09: 35 - Nadmorska višina 295 m
Nič prestopanja - Potniki dol - Potniki gor - Molk
Desetminutni postanek v Ljubljani je bil namenjen samo vstiopanju in izstopanju. Moj sopotnik se je poslovil s kratkim nasvidenje, vstopil pa je mladenič približni istih let kot oni prejšnji. Takoj si je dal slušalke, vzel v roke "pametni telefon" in najino molčanje se je začelo. Še sreča, da sem imel seboj včerajšnje časopise. En robček sem porabil do Ljubljane. Strah me je bilo, da bom kihnil, kajti v tem primeru bi nastala lahko prava katastrofa. Z enim samim robčkom situacije ne bi nikakor mogel rešiti. Pa še srajco s kratkimi rokavi sem imel... Torej, je tudi brisanje v rokav, kot možnost izhoda, odpadlo. Naslednja postaja je bila Divača, najvišja točka na tem potovanju. Že prejšnji dan sem začel na poti iz Pirana v Celje razmišljati o tem, kakšen vpliv lahko ima konfiguracija terena na hitrost potovanja in na razvojno investicijsko politiko SŽ. Razdalje so relativno majhne, v hitrosti potovanja pa mislim, da se nismo veliko odmaknili od časov, ko je bila zgrajena prva proga na naših tleh.
Divača - prihod 11:07 odhod 11:09 - nadmorska višina 435 m
Nič prestopanja - Potniki gor - Potniki dol - Molk
V Divači tudi ni bilo potrebno prestopati. Nekaj potnikov je zapustilo vlak, nekaj pa jih je vstopilo. Moj molčeči somolčalec, s slušalkami v ušesih in "pametnim telefonom" v rokah, je iz nahrbtnika potegnil računalnik in z nasmeškom na ustnicah začel nekaj pisati. V neverjetno kratkem času prispemo v Koper.
Koper - prihod 11:55 odhod 12:15 - Nadmorska višina 9,8 m
Vsi izstopimo - Medmestni avtobus - Nekaj mi ne da miru
Počasi se odpravim proti postaji medmestnega avtobusa in v mislih preračunavam in premetavam številke, ki sem si jih pisal na postajah na rob časopisa in poskušam ugotoviti, kaj bo še potrebno raziskati in dopolniti, da bom lahko naredil nekakšne zaključke teh mojih treh potovalnih izkušenj s pomočjo SŽ. V mislih sem imel tudi neke vrste grafične prikaze, ki bi mi pomagali potrditi razmišljanja. Vstopim na medmestni avtobus. Vse mi je že znano. Najprej "giro" po Kopru, nato pride na vrsto Izola, potem Strunjan, Lucija in na koncu Piran.
Piran - prihod 13:00 - Nadmorska višina 16 m
Spet doma - Odločitev pade
Od piranske avtobusne postaje do Caffe Galerije Piran grem "skoraj po zraku". Komaj dočakam pravi kapučino, ki ga pripravi Adijeva žena Linda. V Celju si enostavno več ne upam naročiti karkoli v zvezi s kavo, ker nikoli ne vem točno kaj pijem. Potem mi pa rečejo, da sem razvajen. Kaj ne bi bil...
Odločil sem se! Naslednji blog bo znanstveno podprt. Z metodološkim pristopom bom dokazal, da se ne da storiti ničesar...
Zaključek: Celje – Piran s pomočjo SŽ tokrat brez prestopanja
za 16.57 € + 3,20 € SŽ Relacija Celje-Koper Razdalja 242 km
Datum potovanja: 21.maj 2016 / 21. stoletje
Literatura za potovanje: Še od prejšnjega dne. Trafika na železniški postaji in restavracija sta bili zaprti.
Potovanje z vlakom 03:58 h
Medmestni avtobus Koper - Piran vozi 00:45 h
Skupni čas potovanja: 04:03 h
03.10.2011 - Celje Koper 242,00 km čas potovanja: 05:15 h Koper Piran 18,25 km čas potovanja: 00:45 h
20.05 2016 - Piran Koper 18,25 km čas potovanja: 00:45 h Koper Celje 242,00 km čas potovanja: 05:15 h
21.05.2016 - Celje Koper 242,00 km čas potovanja: 03:58 h Koper Piran 18,25 km čas potovanja: 00:45 h
Izračuni:
2011 Celje Koper - Povprečna potovalna hitrost na SŽ = 46,99 km/h vlak/avtobus/vlak
Celotno potovanje Celje Koper Piran - 260,25 km - Povprečna potovalna hitrost = 43,37 km/h
2016 Koper Celje . Povprečna potovalna hitrost na SŽ = 46,99 km/h avtobus/vlak
Celotno potovanje Piran Koper Celje - 260,25 km - Povprečna potovalna hitrost = 43,37 km/h
2016 Celje Koper . Povprečna potovalna hitrost na SŽ = 67,69 km/h vlak IC 505
Celotno potovanje Celje Koper Piran - 260,25 km - Povprečna potovalna hitrost = 60,53 km/h
2. Epsko popotovanje 20.05.2016
3.Epsko popotovanje 21.05.2016
Kot pomoč pri izračunih sem uporabil:
V sredo, 1.junija sem objavil blog Piran - Celje spomočjo SŽ v pičlih šestih urah. V njem sem omenjal tudi razvpiti 2.TDK. Niti približne predstave nisem imel o tem, kako hitro lahko reagira vlada in ministrstvo za promet na blog napisan pred dvema dnevoma!.... Vir: Potapljač na čelu 2TDK, podjetja za drugi tir - Primorske novice
Takoj za tem so se pojavile govorice o zamenjavi nadzornikov v Luki Koper. Potem pa še tole: Luka Koper - Na obzorju je zamenjava nadzornikov - Delo
Pika na i pa je bila proslava v Celju!
170-letnica od prvega prihoda prvega vlaka v Celje ....Pisalo se je leto 1846, ko je 2. junija na postajo Celje pripeljal prvi vlak. Proga, ki je potekala od Dunaja do Trsta, je bila izredno velik gradbeni zalogaj. Tisoče in tisoče pridnih rok je zgradilo progo, ki še sedaj velja za svojevrsten čudež, saj so jo zgradili v neverjetno kratkem času...
Na prireditvi so spregovorili minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, direktor Slovenskih železnic Dušan Mes in župan Mestne občine Celje Bojan Šrot.
Kot je v svojem govoru poudaril minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je to tako za Celje kot tudi za širšo Slovenijo pomemben dan. Slovenske železnice je eno izmed najmočnejših slovenskih podjetij, ki s številno delovno silo prispeva visok procent BDP. Kot je poudaril se vlada zaveda pomembnosti železnice, zato zadnja leta vlaga vedno več denarja v obnovo in posodobitev železniškega omrežja.
V NAČRTU OBNOVA PROGE CELJE-ZIDANI MOST
Dušan Mes je zbranim obiskovalcem predstavil projekte, ki so jih že uspeli realizirati in ki so še v fazi načrtovanja. Tako naj bi že v tem mesecu začeli z izgradnjo izvlečnega tira iz postaje Koper tovorna, ki bo preddispozicija za gradnjo drugega tira Koper – Divača, v prihodnjih letih pa se načrtuje tudi obnova proge Zidani Most – Celje. Prav tako pa naj bi prihodnji petek, 10. junija, uradno zapeljal prvi električni vlak na relaciji Pragersko – Hodoš, kar bo bistveno skrajšalo čase potovanja na tem območju.
Vir: 170-letnica od prvega prihoda prvega vlaka v Celje - tudi fotografija
Mislim, da se bom za nekaj časa odpovedal pisanju o epskih popotovanjih s pomočjo SŽ in njenih problemih! To so pravi norci, takoj odreagirajo...
Jun 07, 2016