Še niso tako daleč za nami časi, ena ali dve generaciji pred nami, ko se je v slovenskih družinah na veliko kuhal močnik in zaroštan krompir. Zaroštan krompir je krompirjeva juha, zabeljena in zgoščena s prežganjem in to je bil s kajlo kruha samostojen obrok, prakticiran za zajtrk, kosilo ali večerjo.

Na Slovenskem se je zajtrk prakticiral od nekdaj, bil je dišeč in vroč - torej na žlico, lahko s kruhom (če je bil), nikoli pa na kruhu. Jedlo se ga je res zgodaj zjutraj, ampak ljudje so vstajali dosti bolj zgodaj kot dandanašnji, do zajtrka pa je bilo za njimi opravljenega kar nekaj dela v hiši in pri živalih. Najprej so dobile jesti živali, mleko se namolzlo pred zajtrkom, potem šele so bili na vrsti ljudje. Po nekaj urah dela ni bilo težko biti lačen in se je pojedlo vse, kar je gospodinja postavila na mizo, saj drži, da je lakota tista, ki je najboljša kuharica.

Tudi z močnikom je bilo podobno, uporaben je bil za vse tri glavne obroke, posebej pa je bil primeren za otroke, večina otrok je na močniku 'gor zraslo', bil pa je predvsem tam na voljo, kjer so imeli doma ali pri sosedu molzne krave. Pa še tam so moko zakuhali na vodi in potem šele dolili mleka, ki mu ni bilo nič dodano in nič odvzeto (takšen je danes pravilnik za med, mleko pa kupimo osiromašeno bivstvenih sestavin).

Na taki hrani, pa še na korenju, zelju in kolerabi so odrasli in delali današnji stoletniki. Od take hrane še danes živijo mnogi starejši in stari ljudje med nami. Režijski in zdravstveni stroški so iz dneva v dan višji, penzija pa vsak mesec realno nižja. Zimski čas pa itak kar kliče po čem krompirjevem ali močnatem, da bi ne bil močnik le moka zakuhana v vodi, je tale recept prav sodobno-zdravo prirejen po starih, pa še zdravilen je, če vzamemo, da je vsaka hrana tudi zdravilo:

MOČNIK IZ AJDOVE MOKE

Potrebujemo: 2 - 3 žlice ajdove moke, 1 majhno čebulo, 1 strok česna, malo peteršilja, korenček, žlico olivnega olja, sol.

Priprava: ajdovo moko razžvrkljamo v treh žlicah mrzle vode, to vlijemo v liter vrele vode in dodamo nariban korenček, sesekljan peteršilj, sesekljano čebulo, česen in vse to pustimo na majhnem ognju za deset minut. Ko je skuhano, dodamo olje in sol. Jed je na pogled in za rabo še najbolj podobna kremni ajdovi zelenjavni juhici.

Variacije:

1. za bolnike: v kuhano jed vmešamo žličko cvetnega prahu in žličko hojevega medu;

2. za otroke: namesto zelenjave damo v močnik naribano jabolko, cimet in nekaj žličk gozdnega medu;

3. za športnike: dodamo nekaj žlic posebej kuhanega bulgurja, cimet, kardamom, malo več cvetnega prahu in malo ali nič medu;

4. za vse lačne pa pripravimo preprosto pravi ajdov močnik: manjši del ajdove moke in večji del pšenične ali podobne moke zmešamo z malo vode tako, da se testo lepo zgrudi med prsti, stresemo ga v vrelo vodo z malo mleka in ščepcem soli, med kuhanjem močnik zalivamo z mlekom, malo ohlajenega osladimo z medom.

Potem pa ven, na sonce, še po D vitamin!