"Še posodo pomijem," rečem gospe, s katero včasih preživim kakšno uro, malo za družbo, malo pa zato, da ji pomagam pri stvareh, ki jih sama ne zmore.

"To bi morala jaz, ne pa vi," reče rahlo v zadregi, jaz pa se pohecam:

"Pa zamenjajva, jaz grem v posteljo namesto vas, vi pa pomijete posodo!"

"Ne bi vam priporočila!" reče napol hudomušno napol resno.

Ja, vsak ima svoje "za opravit" ... delo, počitek, bolezen, zdravje ...

Ko se vrnem iz kuhinje k njej, ji povem, kako občudujem njeno znanje. Kako veliko ona ve. Kaj vse si je zapomnila in še danes zna na pamet!

Ob kolikih datumih takoj ve, kaj se je na ta dan zgodilo, kateri praznik je, kdo goduje, kdo se je rodil, kaj se je zgodilo na državnem nivoju  ...

Mnogokrat se čudim, kako dolge pesmi še zmeraj zna na pamet. No, včasih res kakšne kaj spusti ali pa dvakrat ponovi, ampak to vendar ni nič čudnega.

No, povem ji, kako občudujem to, da zna še vedno, v svoji visoki starosti (čez 90 let) toliko pesmi na pamet.

Povem ji, da bi rada zapisala tisto: Kaj je človek na tem sveti. Narekuje mi pesem, preverja, če sem že zapisala, če lahko nadaljuje ... 

Evo, tukaj je pesem, zapisana je tako, kot sem gospo razumela, predvidevam, da je vse prav.

Večkrat pomislim, da je velik zaklad kakšne stvari iztrgati pozabi. Oba moja starša sta umrla in odnesla v grob marsikaj, kar bi jaz rada vedela, se še naučila ... Mogoče sem bila ob njunem odhajanju premlada, da bi gledala na življenje širše ... tako scelega ...

Kaj je človek na tem sveti,
malo časa le živi,
komaj je začel živeti,
proti grobu že hiti.

Vsa zdravila tega sveta
smrti ga ne rešijo,
ker prešteta so mu leta,
v kerih svet zapustil bo.

Čas življenja hitro teče,
dan za dnevom odhiti,
pride grenka smrt in reče,
zate časa zdaj več ni.

Učite se vsi od mene,
kar ste vi še, bil sem jaz,
v meni zdaj se nič ne gene,
tak' bo vam čez kratek čas.

Dvignite, pogrebci, mene,
tja na grob nesite me,
naj se truplo v zemljo dene,
k Bogu naj počivat gre. (grem?)

Mojo dušo Jezus ljubi,
v tvoje roke izroči,
tam po tvoji naj obljubi
se na veke veseli.