Le Pen je to, kar je ostalo od levice – je lekcija socialistom. Je dialektični obrat desnice, od neoliberalizma k socialnemu nacionalizmu. Je edini način kako ustaviti neoliberalizem, Merklovo in Junckerja. Če bodo Francozi izvolili prodanega socialista Marcona, ki se je rekrutiral kot bankir pri Rockefellerjih, zagovornik neoliberalizma, EU federalizma in transatlantskih prostotrgovinskih sporazumov, za razliko od Le Penove, ki zagovarja malo podjetništvo, nacionalni protekcionizem in anti-globalizem, bo vsega konec. Le Penova je dejala da bo zahtevala od Bruslja vrnitev štirih suverenosti: teritorialne, zakonodajne, finančne in monetarne. Če jo bodo zavrnili, potem bo razpisala referendum o odhodu iz EU– tako bi morali narediti po vsej Evropi.
»Populisti« niso populisti – liberalci so populisti z miti o svobodnem trgu (za multinacionalke), o flaksibilnosti dela (zniževanje cene delavne sile), o konkurenčnosti, o prostem pretoku ljudi in kapitala ... Globalizem je uničil milijone življenj, pahnil svet v revščino, z dolgovi zapečatil dežele tretjega sveta, in ustvaril konstantno vojno stanje z imperialističnimi intervencijami, sistem nenehnega nadzorovanja in ukinitev državljanskih svoboščin v imenu varnosti … Demokracija je postala sinonim za teror, evfemizem za tiranijo. Kot pravi Le Pen potrebujemo lokalno revolucijo in inteligenten protekcionizem. Z brezglavo migrantsko politiko se v Evropo uvaža »rezervno armado delovne sile« in povečuje že obstoječo revščino s kopičenjem »odvečnega« prebivalstva (na svetu je baje že ena milijarda odvečnih ljudi, v desetih letih bo polovica človeštva brez dela zaradi konkurenčnosti, računalnikov in robotov). Samo v mediteranskem bazenu je okoli 25 milijonov ljudi, ki bi radi v Evropo, in tudi v najboljšem primeru je dolgoročni trend neskončno višji (cela Afrika). Nenavaden in dvoličen je humanizem tistih borcev za človekove pravice, ki se tako zavzemajo za migrante (Sarah Lunaček, Boštjan Videmšek, Matevž Krivic itd.), prav malo pa jih briga dejstvo da v Evropi že 125 milijonov živi v revščini, in nimajo dolgoročno nobenih perspektiv več. Za njih bodo migranti samo konkurenca poceni delavne sile. Liberalni teoretiki niso sami nikoli poznali prikrajšanosti, eksistencialne groze in socialne izključenosti, sicer bi dvakrat premislili o premisah svojih teoretskih postavk. Biti solidaren je eno, drugo pa je preživeti.
Samo s postopno in premišljeno integracijo se lahko rešuje problem starajočega prebivalstva v EU. Migranti morajo privzeti obstoječo kulturo, ki ni krščanska, marveč laična, vrednote sekularne države, človekovih pravic, nedotakljivosti telesa … sem spada nenazadnje tudi oblačilni kodeks. Kot poudarja Le Penova želijo muslimani uvrsti restriktivni oblačilni kodeks za ženske celo na plažah, s tem ko zahtevajo absolutno pokritost telesa med kopanjem – odvraten šovinizem, kot posledica patriarhata in pojmovanja ženskega telesa kot zasebne lastnine, z monopolom nad njeno seksualnostjo (tudi zahodni moški velikokrat žensko pojmujejo tako, a tega vsej ne morejo na tak način javno manifestirati).
Kar se tiče terorizma – »islamskega fanatizma« je res, da so večino teh dejanj ustvarili že »integrirani« potomci afriških in arabskih prišlekov (3. generacija, v Bruslju, Franciji) vendar je to – po Le Penovi – le posledica dolgih valov brezglavega priseljevanja, k čemur se dodajajo novi (recimo napadi v Nemčiji), kar je na dolgi rok zelo nevarno. Seveda pa Le Penova vidi le posledice, ne vzrokov: vzrok je zahodni imperializem, ki ima dolgo in neslavno zgodovino: zlasti Britanski, Francoski, in v zadnjih desetletjih Ameriški … Končna rešitev bi bila ukinitev zveze Nato in spoštovanje nacionalne suverenosti in odprava globalne revščine, tudi z ukinitvijo IMF-ja in WTO-ja – globalni komunizem, ki se ga vsi tako bojijo (z Le Penovo vred), ker ne znajo razmišljati dolgoročno. Na dolgi rok Le Pen seveda ni rešitev, je del problema, ampak v sedanji situaciji, ko so vsi socialisti pokleknili pred neoliberalizmom, ko na horizontu levice ni nikogar več, je lahko njena politika celo dobrodošla: treba je ustaviti neoliberalce in jih ponižati, ni več važno kdo to stori. Neoliberalna, nemška EU nima prihodnosti – v tem kontekstu je Le Pen vest Evrope. Če kdo misli da ima Varufakis s svojimi pozivi o reformiranju EU, o transparentnosti političnih odločitev kaj možnosti za uspeh, je zelo naiven. Evropske elite, evropska komisija, evropski svet in evro skupina ne bodo nikoli, nikoli dovolili da bi bila njihova politika transparentna in odgovorna, vedno bodo le agenti kapitala in multinacionalk (primer CETA). Za obračun s temi elitami je potreben nekdo, ki je pripravljen na umazano igro, nekdo, ki se jih ne boji. Ni važno kdo jih ustavi, pomembno je da se jih. Priča smo nenavadnemu dialektičnemu obratu: desnica se mora boriti za levico. Toda politična realnost ni teorija, je praksa.
https://www.youtube.com/watch?v=8Sfhc_e5P88
Apr 10, 2017
