"Tu se porajajo serije vprašanj, najprej - razumljivo - po odgovornosti avtorja in njegovi vlogi v očitanih mu spolnih zlorabah. Tudi zaradi tega mora spregovoriti, nastati mora dialog, ki naj na koncu prinese očiščenje. Seveda najprej žrtev. Samo upamo lahko, da se bo skozi katarzični proces nekega dne tudi avtorjeva umetnost vnovič pokazala v neskaljeni luči."
Piše: Boštjan M. Turk*
Slovenska in evropska kultura se je znašla pred enim od najzagatnejših izzivov. Ta se reducira na vprašanje, obsoditi velikega umetnika ali ne.
Slovenci smo sicer navajeni, da velikanom duha odpuščamo spodrsljaje telesa. Sam sicer nisem tipičen Slovenec, z izjemo prav te točke. V Prešerna sem se na primer zaljubil že kot osnovnošolec. Med počitnicami v gimnaziji sem se začel njegovo poezijo učiti na pamet in ni mi šlo slabo. Do današnjih dni sem zadržal kar precej njegovih verzov, ki so mi bistveno polepšali življenje. Namen poezije namreč je, da se je učimo na pamet. Rima in meter sta iz pradavnih čas
