V začetku junija 2022 bomo dobili novo, že 15. vlado Republike Slovenije. Prišel bo novi finančni minister, ki si bo izbral svojo ekipo. Kot sem že napovedal, bom takrat odstopil. To pomeni, da se umikam z odhajajočo vlado, novemu finančnemu ministru pa omogočam, da si izbere novega direktorja, ki bo ustrezal njegovim kriterijem. Zame je to popolnoma normalna poteza ob zamenjavi vlade.

Prišel bo tudi novi predsednik vlade, ki je že pred volitvami napovedal, da bodo po volitvah zamenjali vse kadre sedanje vlade. Tudi to štejem za normalno potezo in nikakor ne razumem novinarjev in s tem seveda medijev, za katere delajo, da ob vsaki menjavi, ki jo izvede vlada ali odgovorni v vladi, iz tega ustvarjajo afere. Popolnoma normalno je, da si nova vlada izbere svoje kadre. To je moje mnenje. Mogoče tako razmišljam, ker nisem politik in ker zagovarjam stališče, naj si vsak minister izbere ekipo, s katero želi delati. Le tako bo lahko uspešen, saj bo ob sebi imel tiste, ki jim zaupa.

V državni upravi sem že tretjič na visokem uradniškem položaju in vem, da je na vodilnih položajih veliko sposobnih, zagnanih in pridnih uradnikov, ki tej državi želijo le najbolje. Zaradi tega ne razumem in se ne strinjam z drugim delom izjave prihodnjega predsednika vlade, da so dediščina odhajajoče vlade nekompetentni ljudje na vodstvenih položajih. Žal ta njegova trditev ne drži in menim, da bo sam imel kar nekaj težav, da bo našel kompetentne.

Tako je revija Mladina 17. 4. 2022 kot izjavo dneva objavila izjavo Roberta Goloba, prihodnjega predsednika vlade, ki jo je v soboto, 16. 4. 2022, podal v Dnevnikovem Objektivu. Izjava se glasi:

»Prizadevali si bomo, da v šestih mesecih po volitvah razčistimo z dediščino aktualne vlade. To je prvi pogoj, da bomo prišli do temeljev, na katerih bomo lahko gradili boljšo družbo.

Dediščina te vlade so nekompetentni ljudje na vodstvenih položajih, ne samo v državni upravi, tudi v javnih zavodih, agencijah, podjetjih v državni lasti. Dediščina so nesorazmerni in nezakoniti ukrepi, kaznovanje drugače mislečih, podrejanje družbenih podsistemov, vrsta zakonskih ukrepov.«

Glede na to, da sem tudi sam na vodstvenem položaju v državni upravi, saj zasedam mesto generalnega direktorja Finančne uprave Republike Slovenije, je popolnoma normalno, da je bila njegova izjava namenjena tudi meni. Mnogi me prepričujejo, da ni tako mislil, da je to bilo mišljeno na splošno in da ni razloga, da bi me menjali. Sam to izjavo razumem popolnoma drugače in na podlagi svojih izkušenj v državni upravi vem, kaj to pomeni. Dejstvo je, da ne moreš biti uspešen direktor davčne oziroma finančne uprave, če nimaš popolnega zaupanja finančnega ministra in predsednika vlade. Gre za preresno funkcijo, pri kateri bi si lahko dovolil, da nadrejeni dvomijo o tvojem delu.

Izjava Roberta Goloba je pokazala, da tega zaupanja ni. Nekateri mi pravijo, naj ne odstopim in počakam, da me razrešijo, saj naj bi mi na ta način pripadla odpravnina v višini štirih mesečnih plač, kar predstavlja okoli 12.000,00 evrov. Moj odgovor je, da je ponos več vreden kot teh 12.000,00 evrov in zaradi tega bom odstopil.

Tako s svojimi sodelavci v finančni upravi zaključujemo zadeve, na katerih smo delali zadnje leto, saj je do mojega odstopa ostalo le še nekaj dni. Kar nekaj zadev bo zaključenih tudi po mojem odhodu, toda ekipa, s katero sem delal zadnje leto, je odlična in bo vse projekte pripeljala uspešno do konca. Upam, da me bo nova vlada razrešila takoj po tem, ko bom podal svoj odstop finančnemu ministru. Moji ožji ekipi in vsem ostalim sodelavcem, brez katerih tega napredka ne bi bilo, se bom zahvalil za možnost, da sem lahko delal z njimi in odšel bom novim izzivom naproti. Vrnil se bom v svoje podjetje.

V zadnji dneh prejemam veliko pozivov, ustnih in pisnih, davčnih zavezancev, zaposlenih v finančni upravi, in znancev, ki me prosijo, naj še naprej ostanem v Fursu, saj si davčni zavezanci želijo takšen odnos, kot je zgrajen zdaj. Vsi mi priznajo, da na odmerne odločbe ni treba več čakati po 30 ali več dni, temveč jih prejmejo v nekaj dneh, zaposleni v finančni upravi so dosegljivi za razgovore, pripravljeni so pomagati davčnim zavezancem in vse je več ali manj tako, kot mora biti.

V nadaljevanju sem povzel izjave nekaterih davčnih zavezancev, zaposlenih v finančni upravi, in znancev, ki me pozivajo, naj še naprej ostanem generalni direktor.

»Ivan, lahko rečem, da malo gospodarstvo do zdaj ni imelo boljšega direktorja finančne uprave, to mi vsakodnevno povedo podjetniki.«

»Če bodo Golobovi menjavali Ivana Simiča (Furs), Boštjana Napasta (Luka Koper) in Blaža Košoroka (GEN energija), se bodo morali potruditi, da bodo našli boljše. Če jih bodo menjali kar tako, ne da bi našli dobre razloge in ustreznejše ljudi, pa bomo lahko sklepali, da so menjave politične oziroma posledica osebnih antipatij – s čimer smo se v Sloveniji sicer sprijaznili. Tako pač je.«

»Simič je kot direktor Fursa zelo dober. Poslovni svet razume in zelo ceni poenostavitve, ki jih je uvedel. Tudi posamezniki bi morali znati ceniti, da jim že dobrih 15 let ni treba izpolnjevati dohodninskih napovedi, pač pa jo dobijo izpolnjeno po pošti.«

»Gospod Ivan! Trideset let je Slovenija in več! Vsa leta so bili razni davčni strokovnjaki, strokovnjakinje. Za nobenega ne vem imena! Vašega pa vem, pomnimo ga že od prej, zapomnili si ga bomo pa tudi od sedaj. Zatorej srečno, pa upam, da še kdaj!«

»Škoda, da se umikate, čeprav vas razumem. Zame eden top sposobnih menedžerjev in finančnikov v RS.«

»Profesionalen. Visoko strokoven in etičen direktor. Skratka normalen in iskan za urejeno državo. Ne pa za našo, žal. Vse dobro, g. Ivan Simič.«

»Direktor Fursa mag. Ivan Simič napovedal svoj odstop ob imenovanju novega ministra. Kar koli, nova vlada bi se morala z vsemi močmi boriti, da Simiča prepriča ostati direktor Fursa vsaj še pet let. Drugače bomo davkoplačevalci ponovno žrtve izživljanja nestrokovnih davkarjev.«

»Ne, no. Žena računovodja je čisto zaprepadena, do zdaj je pod vašo roko res vse delovalo, kot mora. Težko si predstavljamo koga drugega na tej poziciji.«

»Razumem vas. Z novo garnituro niste kompatibilni. Imate moje globoko spoštovanje. Malo je tako poštenih ljudi, kot ste vi. Vse dobro vam želim.«

»G. Ivan! Bili ste najboljši direktor finančne uprave do zdaj! Vaša poteza je modra in logična. S svojim znanjem in strokovnostjo imate mnogo izzivov v prihodnosti. Po predčasnih volitvah jeseni 2022 pa spet nazaj, če se boste tako odločili.«

»Ne olajšujte jim stvari. Naj vas odstavijo in da potem vidimo, kako bodo neodvisni watchdogi pokrili to zamenjavo politično nastavljenega s strokovnim. Kdo ima več referenc od vas?«

»Nikoli si ne bi mislila, da bom z veseljem sledila direktorju finančne uprave. Bravo. Nekateri zelo cenimo vaš glas razuma.«

»Razumem pa našega direktorja, da kot izjemen, mednarodno uveljavljen strokovnjak, izjemni ustvarjalec, človek, ki je vedno pred časom, v katerem živi, kar ga, kot že dolga leta poudarjam, postavlja ob bok največjim mislecem v zgodovini ne le naše državice, se le stežka zadovolji s trenutnimi rezultati. Ko le-tega doseže, že vidi celo vrsto naslednjih izzivov. Res je užitek delati in živeti ob takšnem človeku, hkrati pa priznam, tudi naporno, saj gre za nenehno samorefleksijo vseh nas naokrog, stalno učenje, samoizpraševanje in iskanje izboljšav. A le takšen način vodi naprej. In kdo od zunaj je torej dovolj kompetenten, da sodi o kompetencah Ivana Simiča?«

»Spoštovani direktor! Ne glede na najino zgodovino osebno obžalujem vašo odločitev, da nas zapuščate. Kar nekaj rešitev je šlo v pravo smer in to ocenjujejo tudi sodelavci, ki jih osebno cenim po njihovi strokovnosti in lojalnosti službi. Prav včeraj sem govoril z eno naših starejših inšpektoric, ki je povedala, da je zdaj drugo vzdušje in so se na inšpekciji normalizirale razmere glede odnosov. Menim, da ne bi smelo biti potrebno toliko časa za njihovo ureditev in ste morali vi poseči, da se stvari uredijo. Upam, da si premislite in nadaljujemo po poti nujnih sprememb, ki se začnejo pri miselnosti in pravem dojemanju pomena davčnih zavezancev.«

»Katastrofa. Če pa ti nisi kompetenten, potem pa nihče v tej državi ni. Sramota.«

»Bil si odličen, umirjen, jasen s svojimi odgovori in vem, da vsi vedo, da si strokoven, ki bi se ga vsakdo želel imeti. Zakaj bi bili tako hudobni, da bi ti nekaj podtikali? Ivan, sigurno ne! Daj pogovori se z Golobom, preden ukrepaš. Res te je škoda, da se moraš ukvarjati s takimi stvarmi.«

»Takega strokovnjaka, kot ste vi, lahko iščejo z največjo lučjo, pa ga ne bodo našli.«

V življenju je za uspeh treba garati, toda garanje ni zmeraj dovolj. Moraš imeti srečo, da te kdo opazi in ti da možnost, da pokažeš, kaj znaš. Meni je vlada Janeza Janše po predhodnem predlogu dveh finančnih ministrov, dr. Andreja Bajuka in mag. Andreja Širclja, to možnost dala dvakrat. Če tega ne bi storila, ne bi nihče vedel, ali sem sposoben voditi Durs oziroma Furs. Zato je normalno, da funkcijo generalnega direktorja Fursa zapustim ob nastopu nove vlade. Več mi pomeni ponos in spoštovanje tistega, ki mi je namenil to funkcijo, kot funkcija sama. Res je, da tudi zaposleni na Fursu želijo, da ostanem, toda kot sem jim že povedal, je moja odločitev edina pravilna, predvsem pa poštena do tistih, ki so mi opravljanje te funkcije omogočili. Zaposleni v Fursu pa so dobro usposobljeni in bodo začete projekte zaključili brez težav.

Mag. Ivan Simič