Regionalna razvojna agencija (RRA) Zasavje je bila s partnerji uspešna na razpisu H2Regions, ki dodeljuje pomoč evropskim regijam za razvoj čistih oziroma zelenih vodikovih tehnologij.

Britansko podjetje Element Energy ji bo tako svetovalo pri razvoju projekta, s katerim želijo v zasavski regiji vzpostaviti dve večji enoti za proizvodnjo zelenega vodika.

Več pa si lahko preberete tukaj. 

Nove zaveze vključujejo 50 milijonov dolarjev, ki jih bo Amazon namenil neposrednim naložbam v podjetja s področja podnebnih tehnologij, ki jih vodijo ženske, sredstva pa bodo dodeljena iz Amazonovega sklada Climate Pledge Fund, programa tveganih naložb za podporo vizionarskim podjetjem, ki razvijajo izdelke in storitve za lažji prehod na brezogljično gospodarstvo. 

Več pa tukaj. 

Glavni namen projekta je priprava strategij in izvajanje načrtov mobilnosti, ki bodo utemeljili potrebo po sistematičnem razvoju infrastrukture za razvoj multimodalnosti v regiji. V okviru projekta je bil razvit sistem dinamičnega kolektivnega prevoza potnikov kot trajnostna alternativa obstoječim načinom prevoza. Z razvojem načrtov mobilnosti za upravljanje trajnostne mobilnosti na lokacijah z velikim prometom projekt prispeva k boljšemu upravljanju mobilnosti. Glavni cilj projekta pa je seveda omejiti negativne vplive na okolje, ki so posledica netrajnostnih oblik mobilnosti, in dolgoročni razvoj trajnostne mobilnosti. 

GoOpti v sklopu projekta nudi 3 mesece brezplačne vožnje vsak delovni dan od februarja do konca aprila iz Kranja, Kamnika, Domžal, Radomlje, Komende, Mengša in Trzina do UKC in BTC.
Skupaj s partnerji (RRA LUR, Institut Jožef Stefan, IPoP, Ljubljanski urbanistični zavod ter drugi) je GoOpti namreč v okviru projekta vzpostavil novo trajnostno obliko prevoza na delo - di

Ključna področja uporabe, ki jih je opredelila fundacija, vključujejo spodbujanje prehoda na alternativne beljakovine in beljakovine rastlinskega izvora ter zmanjšanje emisij metana v kmetijstvu.

Ta zaveza je del zaveze fundacije IKEA, ki je lani napovedala 1 milijardo evrov za financiranje programov na področju podnebnih sprememb. 400 milijonov evrov je bilo namenjenih Globalnemu energetskemu zavezništvu za ljudi in planet (GEAPP), ki se osredotoča na prehod na čisto energijo v državah v razvoju.

Več pa tukaj. 

Poleg majhne hiške je tudi ogromen vrt, na katerem mlad par prideluje svojo zelenjavo, na posestvu pa sprejmata tudi vodene obiske, ki združujejo Tjašino akademsko znanje in Robertovo znanje vrtnarjenja. 

Več o njuni zgodbi pa si lahko preberete tukaj. 

Apple je oktobra lani oznanil, da poziva svoje dobavitelje, naj spremljajo ukrepe za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, z namenom doseganja cilja podjetja za dekarbonizacijo vrednostne verige do leta 2030, obenem pa napovedal vrsto naložb, partnerstev in projektov na področju čiste energije in podnebnih rešitev. 

Cilj družbe Apple za dekarbonizacijo do leta 2030 predvideva zmanjšanje emisij za 75 % in prednostno uporabo visokokakovostnih rešitev, ki temeljijo na naravi, za preostalih 25 %, ki se jim z obstoječo tehnologijo trenutno ni mogoče izogniti.

Podjetje je preko sklada RESTORE investiralo v tri projekte v Braziliji in Paragvaju, s katerimi bo obnovilo 150.000 hektarjev trajnostno certificiranih delovnih gozdov in zaščitilo približno 100.000 hektarjev avtohtonih gozdov, travnikov in mokrišč. 

Več pa na povezavi.

V sklopu akcije Poslušaj s srcem so ustvarili zbor več kot 220 posnetkov zvočnega sprehoda po slovenskih gozdovih. Posnetek je tako nekakšen sprehod po slovenskih gozdovih od prekmurskih ravnic, dolenjskih hribčkov, pa do škržatov polnih primorskih gozdov in tistih najvišje ležečih gozdov na Gorenjskem.

Našim gozdovom lahko prisluhnete tukaj. 

Začetek pravnega dokumenta, ki je podlaga za varstvo občutljivih alpskih ekosistemov, regionalnih kulturnih identitet, dediščine in tradicij v Alpah, sega v leto 1991, celotno geografsko območje v obsegu Alpske konvencije meri kar 190.700 km². 

Zajema celotno območje Slovenije, Avstrije, Italije, Francije, Kneževine Lihtenšajn, Kneževino Monako, Nemčijo in Švico.  Izzivi, s katerimi se Alpe soočajo, so pogosto čezmejne narave, zato se z njimi najbolje spopadamo s sodelovanjem. 

Poleg tega je Alpska konvencija med vodilnimi organizacijami na področju izvajanja Agende 2030. Gre namreč za prvi primer izvajanja ciljev trajnostnega razvoja (SDG) na nadnacionalni ravni, saj je obstajala že pred sprejetjem ciljev ZN leta 2015. Veliko znanja, specifičnega za Alpe, ki se je nakopičilo skozi desetletja, se odraža skozi samo Alpsko konvencijo, njene protokole in deklaracije ter številne aktivnosti, ki obravnavajo cilje trajnostnega razvoja in neposredno prispevajo k njihovemu doseganju.

Več pa si

V okviru projekta LinkingAlps (Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije) v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo razvija načrtovalec poti A to B. Cilj projekta je spodbujanje uporabe javnega prometa in krepitev trajnostne mobilnosti.

Projekt LinkingAlps z razvojem načrtovalcev poti v državah alpske regije predstavlja prvo mednarodno povezovanje storitev in poenotenje dostopa do podatkov v tej regiji. Sistem A to B bo povezan s podatki ostalih držav in bo omogočal tudi načrtovanje mednarodnih poti. 

Več si lahko preberete na povezavi. 

Ja, tako je. V organizaciji Pomurskega sejma in pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije je potekal 39. Slovenski oskar za embalažo 2022. Namen natečaja je bil oceniti in nagraditi najuspešnejše dosežke na področju vseh vrst embalaže, njenih sestavnih delov, prototipov, izboljšav ter prispevati k boljšemu odnosu med embalažo, izdelkom, med proizvajalci in končnimi uporabniki ter k večjemu sožitju med človekom in okoljem. Hkrati pa s tem spodbujajo trajnostne oblike embalaže, iznajdljive in inovativne načine pakiranja s katerimi zavarujemo okolje!

Prejemnica najvišjega priznanja je bila Oljarna Kocbek, za embalažo Luxury Kocbek Gourmet – Escargot Pearls, polnitev 30 g polžji kaviar. 

Več o oskarjih za embalažo 2022 in o tekmovalcih pa tukaj. 

Zagonsko podjetje iz Orleansa svojo pomoč usmerja enostarševskim družinam, saj verjamejo, da imajo skupnostna stanovanja za tovrstne družine ogromno prednosti.

Komuna ponuja najemniška stanovanja za samohranilce z enim ali dvema otrokoma v skupni stavbi. Vsaka družinska enota je opremljena s kuhinjo, kopalnico in spalnicami za starše in njihove potomce. Stanovalci si delijo veliko kuhinjo/dnevni prostor, igralnico, pralnico in vrt ali teraso.

Vse o novem naselju pa na povezavi. 

Zaradi nenehno dvigajočih se cen smo potrošniki postali vse bolj zavedni glede svoje porabe energije. Eden od preprostih načinov za manjšo porabo je uporaba starodavne metode priprave hrane: pasivno kuhanje. Barilla se je za promocijo te tehnike odločila za povsem sodoben pristop s pametno napravo in robotom.

Osnove pasivnega kuhanja so preproste: takoj, ko začne voda vreti, vlijte bucatini in po dveh minutah ugasnite štedilnik. Lonec pokrijte in počakajte, da mine priporočeno število minut. Kombinacija dvominutnega vrenja in čakanja na izklop štedilnika je običajno minuto ali dve daljša od običajnega kuhanja na štedilniku, vendar se s tem postopkom prihrani do 80 % emisij CO₂.

Več o trendu okolju prijaznega kuhanja testenin pa vam je na voljo tukaj. 

Z enotno mobilno aplikacijo bo občina omogočala oddaljeno plačevanje parkirnine, koriščenje javne izposoje koles KolesCE ter mestnega potniškega prometa CeleBUS in subvencionirane vstopnice IJPP za vlake in avtobuse.  Aplikacija bo podpirala tudi nov program zvestobe, ki bo spodbujal in nagrajeval do okolja prijazne mobilnostne navade občanov in obiskovalcev ter digitalno uporabo občinskih storitev in povezanih javnih zavodov. V naslednji razvojni fazi bo Mestna občina Celje postopoma omogočila tudi izvajanje storitev javnih podjetij, zavodov in koncesionarjev. Tako bodo ustvarili hitrejšo komunikacijo z javnimi službami ter omogočili lažji in preglednejši dostop do podatkov, tudi o dogodkih, aktivnostih ter razpoložljivih storitvah Mestne občine Celje.

Celoten projekt naj bi v polni meri zaživel do poletja prihodnjega leta, bodo pa storitve na voljo postopoma. 

Več o spremembah pa si lahko preberete tukaj. 

Cilj odstopa od zastavljene projekcije, saj komisija meni, da bi lahko v našem okolju bolje izkoristili potencial ter hidroenergetiki dodeliti vidnejšo vlogo. Hidroelektrarne kot tehnologije proizvajajo najmanj toplogrednih plinov.Hidroenergija je preverjena tehnologija, ki tudi več kot 90 % učinkovito pretvarja potencialno energijo vode v električno energijo. Globalno gledano bi lahko kapacitete električne energije iz hidroelektrarn izkoristili štirikrat bolje. Manevrskega prostora na tem področju je torej še veliko.

Več o prednosti hidroelektrarn pa si lahko preberete na povezavi. 

Globalno podjetje za strokovne storitve Deloitte je nedavno objavilo 10-letno zavezo glede svojega družbenega vpliva, katere cilj je spodbujanje pravičnejše družbe, vključno z naložbami v višini 1,5 milijarde dolarjev, in se osredotoča na ključna področja izobraževanja in razvoja delovne sile, finančne vključenosti ter enakosti na področju zdravja.

Podjetje je sporočilo, da bo z novo zavezo sodelovalo z voditelji, organizacijami in skupnostmi pri vzpostavljanju poti za socialno mobilnost in gospodarsko blaginjo ter podpiralo spremembe, ki jih vodijo skupnosti, tako da bo združevalo ključne odločevalce in omogočilo sodelovanje zasebnega in javnega sektorja.

Več o zavezi si lahko preberete tukaj. 

Projekt Misija: Triglavski ledenik v Peking je nastal na pobudo Pivovarne Laško Union v soorganizaciji z OKS-ZŠZ. Namen projekta je ozaveščanje o globalnem segrevanju, njegovih uničujočih posledicah za okolje in obstoj zimskih športov. Cilj partnerjev projekta je bil, da se za vsak prevoženi kilometer posadi po eno drevo, s čimer bi okolje razbremenili za večkratnik količine izpustov, nastalih s projektom. 

Z namenom izničenja ogljičnega odtisa, ki je nastal med projektom, je Družba Slovenski državni gozdovi, d.o.o. (SiDG) v sodelovanju z OKS-ZŠZ in Pivovarno Laško Union v ponedeljek, 24. oktobra, na Pokljuki posadila 1.450 sadik različnih drevesnih vrst. S tem se je zaključila večmesečna aktivnost sadnje dreves v okviru projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking. V Kočevki Reki, v Trnovskem  gozdu in na Koroškem je sadnja potekala v spomladanskem času, skupaj pa se je na vseh štirih lokacijah posadilo 16.200 dreves, s čimer je prvotni cilji (13.000 sadik) celo presežen. Pomemben del