S tem sodstvom sem se prvič srečal v zgodnjih devetdesetih ko sem naletel na nesmiselno dikcijo zakona o pravici razvezane vdove pri vdovski pokojnini. Na vprašanje sodniku kdo ali kaj je pravzaprav razvezana vdova je sodnik samo skomignil z rameni. Potem je prišel čas t.i. "izbrisanih" in me je ob mojih komentarjih v Večer-u Matevž Krivic imenoval "novi veliki mojster zavajanja", čeprav še danes mislim, da bi morali ljudi ki so v času osamosvojitvene vojne pozabili govoriti srbohrvaško po njej pa slovensko obrvnavati kot tujce. Ker to nismo smo v veliki meri danes "sužnji" na svoji zemlji. Nato je prišla "Patrija". Človek obsojen za nekaj kar ni kaznivo dejanje. To potrdi tudi vrhovno sodišče katerega član nikoli ni dokazal ali je sploh kadarkoli v življenju študiral pravo. Namenoma govorim brez imen. Ali bi ostalo pri tem če bi tako obsodili nekoga pri recimo projektu "Stožice"? Neučinkovito in politikansko ter navijaško pravosodje kot deluje pri nas je rak družbe in njenih podsistemov. In ta se bo prej kot slej zajedel tudi v meso in kosti pravosodja. Nekoč je nekdo rekel: Lahko veliko ljudi vlečemo za nos en kratki čas ali pa nekaj ljudi dolgo časa.....ne moremo pa včeti za nos vseh ljudi ves čas.