Jaslice spadajo med priljubljene simbole Božiča in čeprav so bili prizori Jezusa, Marije in Jožefa že prej upodobljeni na freskah, sarkofagih in v katakombah, je uradni začetek jaslic povezan s Frančiškom Asiškim, ki je leta 1223 na božični večer v Grecciu uprizoril žive jaslice. In če Frančišek Asiški velja za začetnika postavljanja jaslic, pa je mesto Neapelj tisto, ki je razvilo jaslično tradicijo na povsem drugem nivoju. Ročno izdelane pregibne figure iz žgane gline in oblečene v oblačila iz blaga, veljajo za najbolj razkošne jaslice in so še danes del tradicije, ki še vedno živi na ulici San Gregorio Armeno, ki velja za eno najprivlačnejših turističnih točk v Neaplju.

Prve jaslice v Sloveniji so postavili jezuiti, in sicer leta 1644 v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Žive jaslice pa so nastale v Sloveniji pred 31 leti v Postojnski jami, postavil jih je režiser Gregor Tozon in tako dal zagon, da je danes Božična pravljica največji božični spektakel v Sloveniji, svetovni mediji pa so jih uvrstili celo med 10 najčudovitejših podob božiča na svetu. Vsekakor pa je ogleda vreden eden najmanjših muzejev, Muzej jaslic Gregorja Tozona, ki nosi izjemno bogato zbirko jaslic s celotnega sveta.