Ministrica Ksenja Klampfer že dolgo ve za težave in nepravilnosti, tudi zlorabe in dvomljive prakse, ki se dogajajo v povezavi z Zakonom o osebni asistenci, saj sem jo prvič s številnimi nepravilnostmi seznanila že marca 2019. Zato se mi zdi sedanje sprenevedanje in podcenjevanje obsežnosti in globine problema dejansko izjemno žaljivo in žalostno glede na resnost ter pomembnost zadeve.

Vedela sem, da gospa ministrica nima nobenega konkretnega predznanja in vednosti glede tovrstne problematike, zato sem potrpežljivo (po)čakala, da se informira in pridobi potrebno znanje o zadevi. Stanje (sranje), ki ga je podedovala od prejšnje ministrice Kopačeve je, milo rečeno, klavrno. Pričakovala sem, da bo naštete točke, ki sem ji jih predstavila, preverila in nato takoj ukrepala v povezavi s pristojnim direktoratom, ki pa bi vse to že moral vedeti in zaznati na podlagi konkretnih podatkov – a, žal, je bilo moje pričakovanje neplodno. Vse potencialne zaplete in nevarnosti smo Direktoratu za

Astrologinja Ema,

le kaj je tebi bilo tistega dne,

da nad uboge invalide tako brezsramno spravila si se.

Retrogradni Merkur se nad tabo huduje,

ko Venera provokativno okrog njega poskokuje,

Saturn nekam je ubežal, da bi Emo v rog pregnal;

tja med zvezde je Ema odšla, da bi se rešila tega zemeljskega gorja,

tudi Jupiter se huduje, ker ubogih invalidov prav nič ne spoštuje,

le kaj si je ta Ema dovolila, da si je tak ljudski bes prislužila?

No, kar obilno Laydi reklamo za prazno slamo!

Vesoljna koincidenca se je pripetila,

uboga Ema svojo prestižno službo je baje izgubila.

Nekateri še kako razumemo te,

da z invalidi češnje zobati ne gre,

a ko ozvezdje obrne se,

invalidsko parkirišče tudi zate gotovo najde se.

“E pur si muove”, juhu, končno, morda tokrat le ustavijo ta invalidski twilight vrtiljak. Tako nekako smo razmišljali, ko smo v medijih zaznali notico, da se bo KPK ponovno lotila pregleda razdeljevanja sredstev oz. sume sistemske korupcije, ki se iz leta v leto vrši znotraj FIHO.

Priznamo, kar nestrpno pričakujemo ugotovitve, saj že 15 let bolj ali manj intenzivno spremljamo, opozarjamo, razlagamo in pišemo o perverznosti sistema, ki ga država na tem področju preprosto kar tolerira. Dopušča iz nekakšnega licemerskega usmiljenja ter smiljenja, miži vsaj na eno oko. Nenazadnje tudi zato, ker si vsakokratna politika skalkulira, da bo tudi sama iztržila točke na svoj mlin. Menjale in padale so vlade[1], ministri in poslanci, a ljudje znotraj FIHO, vsaj tisti ključni, ostajajo isti. Le ko nekdo umre, se rahlo zamaje celotna struktura in razmerja moči znotraj nedotakljivih invalidov, beri NSIOS, se “numalčk” prilagodijo. Nacionalni svet invalidskih organizacij, formalno-pravno ne obstaja, a

Truplo se je v teh dneh že dodobra ohladilo, zato lahko ponovno brez slabe vesti in hinavskih pietetnih pomislekov spregovorimo o nenadno in nedavno preminulem največjem slovenskem Invalidu Borisu Šuštaršiču. Ne bom trdila, da me je novica razžalostila, ravno obratno, kar cel teden sem pila na svoje zdravje; zakaj pa ne?

Prav gotovo bo to dejstvo še imelo viden in občuten vpliv tudi na slovensko invalidsko in invalidno realnost v katero nas prisiljujejo živeti, čeprav si jo že dolgo let vztrajno prizadevamo spremeniti. Zagotovo vemo, da so si mnogi njegovi največji ritolizniki iz koristoljublja naposled le oddahnili, prav tako mnogi med njimi pa že urno stegujejo svoje grabežljive kremplje, da si prilastijo kanček njegove oblasti, moči ter vpliva. A kar tako nadomestiti njegovo imponentno persono in rit na vozičku nikakor ne bo lahko.

Upamo in želimo si, da bo končno zavel svež veter, ki ga bomo zajemali s polnimi pljuči predvsem na področju zagotavljanja človekovih pravic in enakih mo

So pa res težavni, dolgotrajni in boleči ti prepdporodni popadki za sestavo t.i. manjšinske vlade. Praktično so se pokurile že vse možnosti in kombinacije, si sploh nisem predstavljala, da jih je toliko sploh možnih, pa o prihodnji vladi oz. njenim dejanski možnim vsebinskm poudarkom, ne vemo praktično še nič. Otrok tega spočetja, če se izrazimo bolj v metaforičnem smislu, bo že ob porodu imel popkovino okrog vratu, kar pomeni, da mu bo primanjkovalo kisika, bo cianotičen in pomodrel. Tako stanje seveda ne more trajati dolgo in vodi v hitro smrt ali v bolj optimističem primeru poškodbo možganov.

Toliko o tem butastem trmarjenju, da se za vsako ceno in pod vsemi pogoji ustanovi zgolj in samo t.i. levo-sredinska vlada. Pri čemer je vsaj povprečnemu političnemu poznavalcu lahko bilo ob izidu volitev povsem jasno, da je hočeš nočeš SDS dobil največ podpore volivk in volivcev, tako da ga nikakor ni mogoče kar tako ignorirati ter izključiti. Tega dejstva nikakor ni mogoče spregledati, kot

Še kako aktualno!

V razmislek politikom in še bolj analitikom, komentatorjem ter novinarjem, ki neuspešno iščejo razloge, da bi pojasnili zakaj nas je Bruselj tako poniževalno pustil na cedilu, ko je bilo potrebno stopiti na stran spoštovanja prava EU, spoštovanja arbitražnega sporazuma. Vsi odgovori na s tem povezana vprašanja so takorekoč pred našimi očmi in nosovi! Posnetek na katerem dajeta izjavi za javnost generalni sekretar NATO in Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović je več kot zgovoren, 14.7.2018.

Prvotno spisano in objavljeno 25.2.2009 na vest.si, sedaj dostopno na Dodogovor

Ponovno jemljemo dobesedno besede Predsednika RS (Danila Türka), ko pravi: »Jaz verjamem, da bodo naši državljani resno in kritično razmislili o tem referendumu.« Prav zato, ker razmišljamo resno in kritično ne smemo nasesti vsesplošnim političnim pozivom in svarilom, ki nas želijo odvrniti od tega, da izrekamo svoje mnenje in izkazujemo voljo na referendumih, vsakič, ko niso v skladu z njihovimi nameni in cilji. O

Čudim se sama sebi, da sem tako brezbrižna in hladnokrvna do vsega na videz razbuljivega političnega dogajanja na slovenski sceni. Praviloma bi to zame moralo biti najbolj strastno in razburljivo obdobje, čas pričakovanja ali upanja na politične spremembe; a kaj, ko je vse tako pritlehno in prozorno, nizkotno in žaljivo,  poniževalno do inteligence državljank in državljanov. Sama se niti približno od nobene stranke nisem počutila interpelirano, a ostala trdno prepričana, da tokrat že ne bom glasovala po principu manjšega zla. Spraševala sem se za katere namišljene idiote uprizarjajo to tragikomedijo, ki vodi v jezo in brezup?

Že v času kampanje sem s težavo in velikim odporom sledila nebulozam, očitnim lažem ter nakladancijam političnih strank, ki so se še prejšnji dan med seboj »zravsale« za kar se je »uradno« razpustila vladajoča koalicija. Drugi dan, pa so ti isti veljaki (bedaki) pred kamerami obljubljali povsem nove in drugačne čase. Židan, ki je predstavljal svojo SD kot nekakšen

Že v mesecih lahko štejemo od kar smo se nazadnje posvetili zimzeleni temi našega raziskovanja in pisanja; dogajanju znotraj Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij FIHO ter politiki v širšem smislu, ki se okoli parcijalnih interesnih skupin humanitarnih in invalidskih organizacij, tako ali drugače napaja. 

Danes se posvetimo  Zdruzenju gluhoslepih Slovenije DLAN, ki se definira kot samostojna in neodvisna, strokovna invalidska organizacija s statusom reprezentativnosti za osebe z gluhoslepoto v Sloveniji. Na njihovi spletni strani praktično ne izvemo nič o vodstvu in organih Združenja, skoraj nič o vsebini programov, ki jih nudijo, zaposlenih in o strokovnem osebju (kdaj so dosegljivi, uradne ure, nači nkoriščenja storitev...). Obstajajo že več kot desetletje, a so bili v invalidskih vrstah videni kot vsiljivci, ki s svojo dejavnostjo posegajo tako h gluhim kakor tudi k slepim. O spornem dogajanju znotraj Združenja, ki je bilo takrat še društvo, smo že opozar

Pred tremi tedni sem po naključju gledala pretresljivo reportažo italijanske televizije Rai, natančneje TG Dossier z dne 5.5.2018 o dogajanju v »bližnji« Bosni in Hercegovini. Osebno me je reportaža močno pretresla, saj se ne morem otresti občutka, da se vse to dogaja v naši neposredni bližini, kjer smo še pred nekaj leti imeli prijatelje in znance. Praktično vsak drugi slovenski državljan je posredno ali neposredno na nek način še povezan s to balkansko državo, ki gnije od znotraj in ne kaže prav nobenih političnih, kaj šele ekonomskih perspektiv v bližnji prihodnosti.

Ste mislili, da morate v Sirijo ali Afganistan, da bi na lastne oči videli izobešeno črno zastavo ISIS in občutili zadušljivo vzdušje fundamentalizma? Ni potrebno, da se podate na takšno nevarno avanturistično, dolgo ter nepredvidljivo pot. Prav takšno vzdušje in realno dogajanje lahko doživite že samo, če se odpravite v bližnjo Bosno in Hercegovino. Dovolj je, da se vsedete v vaš avto in se odpeljete iz Ljubljane v kom

Usodi je treba vedno kljubovati, da jo lahko spremenimo in ustvarjamo nove možnosti in nove svetove. Le tako se porodi nekaj novega, do takrat neznanega in nepredstavljivega. Težko se je sprijazniti z realnostjo, v kateri se zdi, da so se razblinile vse iluzije, ki so te do takrat poganjale in ti dajale moč in voljo, da se ženeš za cilji. Vse tvoje delo se ti naenkrat zazdi brez pravega pomena in smisla, kot nekakšen prazen tek na dolge proge brez oprijemljivega učinka, kaj šele realnega uspeha. V svojem relativno kratkem, a zelo pestrem življenju sem doživela že veliko porazov ali pa brezizhodnih situacij, tudi usodnih razpotij ni manjkalo. Velikokrat sem se soočala s tem, da sem prišla do roba ali mogoče celo na konec življenjske poti, kjer sem se na nek način že poslavljala. Vedno je bilo tudi nekaj obžalovanj do tega kaj sem si zadala še narediti in prav na tem robu prepada in propada je ostal milimeter, kamenček ali celo biljka, na katero sem se oprla z vso silo mojih moči, skupaj

Ne glede na moje dolgoletno pisanje, opozarjanje in nenazadnje tudi konkretne dokaze, še vedno vlada na tem področju ogromno sprenevedanja in pretvarjanja, tisto kar se v mafijskem jeziku imenuje omerta[1]. Kljub številnim poskusom diskreditacije, blatenja, nenazadnje tudi groženj in tožb, s katerimi so me poskušali izčrpavati, utišati in pokončati, pa je nekaj v meni še močnejše od mene, saj se nikakor ne morem pokoriti zavezi molčečnosti in strahu pred morebitnimi posledicami grožnj. Priznam, da sem se tudi sama že mnogokrat spraševala, čemu in zakaj vztrajam, a priznam, nisem še našla nobenega pravega, racionalnega odgovora. A je morda tudi prav tako, zato podajam svoj rezime v tem istrijanskem reku: »Krepat, ma ne molat.«[2]

Grozljivo je spoznanje, da ta modus operandi, ki sem ga dodobra spoznala in preučila na tem primeru, lahko prenesemo tudi na mnoga druga področja; povsod tja, kjer so sistemi zaprti in kjer vladajo negativna selekcija kadrov (preko poznanstev in nepotizma) i

Ne glede na moje dolgoletno pisanje, opozarjanje in nenazadnje tudi konkretne dokaze, še vedno vlada na tem področju ogromno sprenevedanja in pretvarjanja, tisto kar se v mafijskem jeziku imenuje omerta[1]. Kljub številnim poskusom diskreditacije, blatenja, nenazadnje tudi groženj in tožb, s katerimi so me poskušali izčrpavati, utišati in pokončati, pa je nekaj v meni še močnejše od mene, saj se nikakor ne morem pokoriti zavezi molčečnosti in strahu pred morebitnimi posledicami grožnj. Priznam, da sem se tudi sama že mnogokrat spraševala, čemu in zakaj vztrajam, a priznam, nisem še našla nobenega pravega, racionalnega odgovora. A je morda tudi prav tako, zato podajam svoj rezime v tem istrijanskem reku: »Krepat, ma ne molat.«[2]

Grozljivo je spoznanje, da ta modus operandi, ki sem ga dodobra spoznala in preučila na tem primeru, lahko prenesemo tudi na mnoga druga področja; povsod tja, kjer so sistemi zaprti in kjer vladajo negativna selekcija kadrov (preko poznanstev in nepotizma) i

Nekaj pa se je vendarle premaknilo, lahko z veseljem naznanimo, saj je svoj udoben, dobro plačan in varno obložen direktorski stolček znotraj FIHO definitivno izgubil vseprisotni[1] Štefan Kušar. Proti vsem pričakovanjem njegovih trdnih podpornikov in zagovornikov, nekaterih svetnikov FIHO iz vrst nsio[2], ni bil izglasovan; povedano drugače, je mastno in debelo izgubil. Več kot tri mesece prevar v obliki lažnih obljub drugim svetnikom (iz vrst humanitarnih organizacij), ustrahovanjih in poskusih podkupovanja, se je tako izjalovilo v prazen nič.

Na njegovem mestu ga je kot feniks iz pepela zamenjal predsednik Sveta FIHO iz prejšnjega mandata Gregor Kobal, v tej funkciji je zgolj v letu 2013 iz sejnin in nadzorov 9.092,47 + 4.358.14 = skupaj prejel 13.450,61 eur. Ne tako slabo honoriran glede na svojo deklarativno karitativno vlogo[3], do nedavnega zvesti služabnik Štefana Kušarja in Borisa Šuštaršiča. Vsaj tako je bilo videti prav do konca njegovega prejšnjega mandata, dvomimo, da bi m

Predsednik Republike, ki si zasluži svojega imena in z njim povezane časti,

mora posedovati čvrste in jasne etične vrednote ter ne biti brez vesti,

le tako bo lahko ohranil potrebno samokritičnost do tistega kar naredi,

kar ljudstvu sporoči, ter kar in zakaj pred njimi zamolči.

To mu daje tisto potrebno neomajno držo državnika velikega formata,

ki je ljudstvu lahko garancija, da jih v vihri toča ne bo pobila,

da je tam pri njemu čvrsti pristan, ki jih bo vzel v bran.

A kaj, ko mi te sreče nismo imeli, da bi takšnega predsednika dobili,

ujeli smo nekakšnega pajaca-nastopača, odlično podkovanega nakladača,

ki babice z videzom očara, s sladoledom in piškotki otroke prisvoji,

mlade z instagrama snubi, vsaj tako se mu zdi.

Kam to pelje, kam to gre; v maloro, vidi se.

• Arbitraža, totalna blamaža
• Sprava, političnim krvnikov slava
• NLB umazano pranje, pa nič ni smrdelo to sranje
• Pomilostitev Bajrovića, »v stilu« zadoščena mafijcu pravica
• Človekove pravice njemu malo mar, z borutingo

Zakaj ne, tole je en takšen kosmat komad,

da ko ga čuješ te prime srat,

reagiraš in se osvobodiš,

vsega kar v sebi nosiš, tiščiš. (how bizar, how bizar)

Življenje že tako preresno je,

norčevanje dobro dene za dušo in srce.

Prav nič angažirano, prav nič avantgardno,

preprosto bizarno. (how bizar, how bizar)

Čist odbluzeno, totalno disharmonično,

brez smisla in pomena, dokler se ne strena,

do konca in brez namena.

Če plesat ne znaš, se deri na glas. (how bizar how bizar)

Odvrži antidepresive in pomirjevala,

naj ti migajo stopala,

usedi se na školjko in videl boš,

da odveč bodo tudi odvajala. (how bizar how bizar)

Ko res iz tebe vse bo šlo,

ooh, kako odleglo ti bo,

vse se bo v novi luči prikazalo,

pozabi smrad, konec koncev šel si srat. (how bizar, how bizar)

Kje zaboga lepše prepevati je,

kot na sekretu, saj le sebi posvetiš se.

Gotovo na Melodijah morja in sonca

ta pesem ne bo gostovala,

si predstavljate – publika bi se usrala! (how bizar, how bizar)