"Namerno izogibanje odgovorom ne pripomore k ovržbi sodelovanja z Udbo. Prav tako ne, da izpostavljaš še druge na seznamu."

Piše: Igor Omerza*

Z zamudo sem si ogledal posnetek zaslišanja Marte Kos v slovenskem (september 2024) in evropskem (november 2024) parlamentu. Presenečeno sem ugotovil, prvič, da na slovenskem zaslišanju prisotni (tako spraševalci kot spraševana) niso natančno vedeli, do kdaj je delovala Udba, drugič, da Marta Kos tako v Ljubljani kot Bruslju sploh ni odgovorila na nekatera pomembna vprašanja, in tretjič, da je Kosova o sebi vizavi Udbe govorila zelo neprepričljivo (če uporabim zelo mil izraz!).

Ker gre za pomembna vprašanja, ki so še vedno na mizi, Martin udbovski pedigre namreč zelo obtežuje evropsko vlado, se mi zdi pomembno javno razjasniti nekatere nejasnosti in nedorečenosti s teh dveh zaslišanj.

Najprej o tem, kaj sploh je Udba, od kje to ime, kdaj je nastala in kdaj je prenehala delovati. To sem morda povedal že tisočkrat, a še vedno poslušam, recimo, da je prenehala delovati leta 1966 in da imamo od takrat Službo državne bezbednosti (SDB), po slovensko Službo državne varnosti (SDV). Ali to drži? Drži in ne drži! Poglejmo!

Izraz, beseda Udba nikoli ni bila uradni naziv tajne politične policije jugoslovanskega komunističnega vrha, pravzaprav zasebne politične policije vrhov komunistične stranke (tako na federalni kot na republiški in pokrajinski ravni). Gre za udomačen, ponarodel izraz, ki izhaja iz njenih srbskih začetnic UDB. Iz UDB se je zelo zgodaj, praktično takoj izvalila beseda Udba. Nikoli in nikjer v uradnih dokumentih ne boste našli izraza Udba. Zanimivo je, da je to ponarodelo besedo uporabljal ne samo narod, ampak tudi udbovci in vrhovni komunisti (npr. Tito, Kardelj itd.). To ime je bilo v obdobju jugo diktature zlovešče in strah vzbujajoče, tako kot npr. v svojem času gestapo, NKVD, KGB, Stasi, Securitate itd. Še danes izraz Udba zbuja nelagodje pa tudi zanimanje, in tako bo ostalo za vekomaj.

Udba oz. uradno UDB (slovensko UDV) je nastala marca 1946, ko je bila razformirana njena predhodnica Ozna oz. OZNA (Oddelek za zaščito naroda). Sama Ozna je bila (po Titu) ustanovljena 13. maja 1944 v Drvarju. V Sloveniji imamo še to žalostno dejstvo, da je bila že avgusta 1941 ustanovljena stalinistična VOS (najprej se je sicer imenovala Obveščevalno-varnostna služba), ki je danes razvpita predvsem zaradi številnih umorov, ki jih je zagrešila med okupacijo Slovenije! No, VOS je bila lokalnega (slovenskega) značaja, medtem ko sta Ozna in UDB že jugoslovanski tajni službi.

Kakorkoli že, UDB/UDV se preimenuje konec leta 1966 v SDB/SDV, a udomačeni, ponarodeli izraz Udba se je za našo tajno policijo (slovensko, ki je bila seveda sestavni del jugoslovanske) uporabljal do njenega bridkega konca, v Sloveniji do 16. maja 1990. Udba je preminula, a izraz v ponarodeli obliki še obstaja in ne bo nikoli izginil, kadarkoli se bo govorilo ali pisalo o naši tajni politični policiji.

Zatorej, Udba se je rodila v Jugoslaviji marca 1946 in kot aktivna asociacija v Sloveniji prenehala obstajati 16. maja 1990! V tem obdobju je enkrat zamenjala uradno ime (srbsko UDB v SDB, slovensko UDV v SDV). Drugo vprašanje pa je, koliko moči (in finančnih sredstev) so njeni pomembnejši pripadniki ohranili vse do danes. Glede financ je veliko in podrobno opisano v knjigi Rada Pezdirja: Vzporedni mehanizem globoke države.

Oboroženi s tem znanjem o Udbi poglejmo, kako je Marta Kos v Ljubljani odgovorila na vprašanje o svoji vključenosti v to tajno politično policijo: "Nikoli nisem bila članica Službe državne varnosti. Ob koncu prejšnje države sem bila študentka, dijakinja in operira se s seznami in s številkami in avtentičnost teh seznamov je popolnoma nekredibilna in zlorabljajo jih prav tisti, ki so nekoč na seznamih bili, pa jih danes ni več. Nemogoče bi bilo, da bi postala veleposlanica v Švici in v Nemčiji, kjer so me pregledovale tuje varnostne službe, če bi bila sodelavka. In nemogoče bi bilo, da bi mi Zvezna republika Nemčija po temeljitem preverjanju podelila enega najvišjih državnih odlikovanj za tujce."

Hm, najdemo jo kot registriran vir Udbe v CAE (Centralni aktivni evidenci iz leta 1987), ki je dokument, dostopen v javnem arhivu. To je dokumentirano dejstvo, ni mnenje, stališče, razmišljanje, preblisk. Iz tega dokumentiranega zapisa sicer ne vemo, kdaj je bila registrirana, vemo pa, s pomočjo drugih virov, da je udbaško delovala v sklopu slovenjgraške Udbe (uradno Center SDV Slovenj Gradec) in da jo je imel na ustni in pisni zvezi udbovec oz. uradno uslužbenec CSDV Slovenj Gradec Stojan Celin. To, da je bila takrat dijakinja ali študentka, ni pomembno, saj je Udba zelo rada registrirala že mlade ljudi, takšna je bila celo njena usmeritev. In glede nemške tajne službe in drugih tajnih služb, če vedo, da je bila konfidentka Udbe, potem bodo tiho in bodo to uporabile na svoj način. No, prepričan sem, da recimo nemška tajna služba tega ne ve, to me niti ne bi skrbelo, skrbi pa me, da to ve ali srbska ali (prek nje) ruska tajna služba!

Kosova govori o seznamih. Gre samo za en seznam in njegova avtentičnost je popolna. Na njem je več kot milijon ljudi in nekaj tisoč med njimi ima šifro registriranega sodelavca Udbe, registriranega vira Udbe, izregistriranega vira Udbe, neregistriranega vira Udbe, šifro udbovskega rezidenta, šifro uslužbenca (uslužbenke RSNZ). Je še nekaj šifer, ki gotovo pomenijo udbovsko vpletenost, a ne vem, kaj točno pomenijo in so zato za označevanje posameznika/posameznice neuporabne. Ko se bomo dokopali do beograjskih arhivov Udbe, bo tudi to postalo znano! To odprtje je zahteva EU, a ne verjamem, da se bo Kosova zavzemala za takšna odprtja udbovskih arhivov po vsej bivši jugi (v Sloveniji in na Hrvaškem je to že storjeno).

Če bi hotela izničiti avtentičnost CAE iz leta 1987, bi morala Marta predložiti dokaz o neavtentičnosti tega seznama. Tega pa ni storila, ker to tudi ni mogoče storiti. Kako lahko ovržeš seznam milijon in več ljudi, s podatki o datumu rojstva, kraju rojstva, imenu očeta, matere, o zaposlitvi, s podatkih o prekrških itd. To je tako, kot da bi nekdo poskušal ovreči telefonski imenik! Lahko bi šla po poti, da ovrže šifro vira Udbe, ki se pojavlja ob njenem imenu. Toda tudi same šifre ne more izničiti, ker imam številne dokaze, da je šifra 14000, ki označuje registrirane vire Udbe, pravilna in je kar nekaj posameznikov s to šifro dokumentirano opisanih kot konfidentov v mojih številnih knjigah o Udbi (in mnogo jih še bo!).

Preostane ji še to, da dokaže, da je neka dokumentaristka, ki je vnašala podatke o njej, storila napako, se zatipkala ali kaj podobnega. No, zatipkavanja so možna. Npr. prav poslanec Svobode Miroslav Gregorič, ki se je zelo razburjal ob Mahničevih (poslanec SDS; op.u.) vprašanjih Kosovi o njenem udbaškem pedigreju, je tak primer zatipkanja, saj je njegov priimek natipkan napačno, a ostali podatki so pravilni in tudi njegova šifra konfidenta KOS (tajne vojaške politične policije) je pravilno vnešena in nedvoumna.

Dokazovanje zatipkavanja pri št. 14000 in zraven še njene individualne številke je izjemno težavo, če ne kar nemogoče. Treba bi bilo dobiti kakšno udbovsko dokumentaristko/vnašalko in jo izprašati, ali je kaj takšnega sploh mogoče. Zelo preprosto pa bi bilo dobiti izjavo takratnega tajnega policista Stojana Celina ali njegovega šefa Slavka Vrčkovnika ali Jožeta Žabkarja, ki je dobival poročanja iz CSDV Slovenj Gradec, ali šefa II. oddelka Udbe Nikole Prokošlja, ki je prav tako videl vse tajno gradivo iz Slovenj Gradca, da Marta Kos ni bila njihov vir! Ni vrag, da je kdo od teh še živ! Ampak ne, celo na jasno Mahničevo vprašanje, ali pozna Stojana Celina, torej svojo zvezo na CSDV Slovenj Gradec, Marta Kos sploh ni odgovorila! Namerno izogibanje odgovoru pa pač ne pripomore k ovržbi sodelovanja z Udbo!

Član odbora za evropske zadeve Miroslav Gregorič je izjavil, da je šlo za "linčanje kandidatke brez dokazov, in vi ste to mirno dopustili" - misli na Franca Breznika (SDS), predsednika odbora. In še: "Mene je sram, da sem član takega odbora, ki ima takšnega predsednika." Nadomestna članica odbora Saša Žibrat (Gibanje Svoboda) pa je predlagala celo opomin Mahniču, češ da je neke nebuloze v Udbi sprevrgel na tej seji v lov na čarovnice.

Hm, nebuloze, brez dokazov, lov na čarovnice? Ne bo držalo!

Podoben scenarij se je odvil v Bruslju in tudi tu se je Kosova izogibala odgovorom. Prvič, na Zverovo (SDS) vprašanje "Ali si boste prizadevali za to, da bi Beograd še pred vstopom v Evropsko unijo odprl tudi vse arhive, vključno s tistimi od civilne in vojaške tajne službe?" nismo slišali nobenega odziva. Drugič, na lahko vprašanje Richarda Kolsa, ali je bila članica komunistične stranke, prav tako ni bilo nobenega odgovora. Zakaj ji je to nerodno povedati? (v arhivu jo najdemo kot članico ZKS že leta 1985, morda je bila včlanjena že prej?). Tretjič, na vprašanje Svena Simona, ali razmišlja, da bi sprožila tožbe (prek sodišča), da bi ustavila te trditve o delovanju za Udbo, ki upravičeno škodujejo njeni integriteti, ni bilo Martinega odgovora. Seveda, pripominjam, ne more tožiti nikogar, ker ne more ovreči CAE alias udba.net in tam stoječega zapisa o njenem udbaškem konfidentstvu! Kako prav je imel sicer morilska pošast z imenom Stalin, ko je dejal, da se dokumenta ne da izsekati niti s sekiro!

Nekateri evropski poslanci so (pričakovano) precej drezali v Marto glede Udbe. Herman Tertsch je, zanimivo, izpostavil celo njena brata (Draga in Mirana) kot konfidenta Udbe. Naš Marjan Šarec pa je obtožil kar Janeza Janšo, da je sprožil te obtožbe o njenem sodelovanju z nekdanjo tajno službo. V nekem trenutku je predsednik odbora za zunanje zadeve David McAllister celo posegel v razpravo in pozval poslance, naj nehajo z osebnimi obdolžitvami in žalitvami, in v dvorani za to požel aplavz, čeprav se je vprašanje poslanca Kolsa (nežaljivo) glasilo: "Ali ste kadarkoli delali ali sodelovali z represivnimi institucijami ali bili članica katerekoli komunistične stranke?"

V odgovoru (odgovorih), da je na seznamu, je to dokumentirano dejstvo poskušala zminimalizirati s tem, da je dejala, da je bil seznam zlorabljen, kajti na njem so trije prejšnji slovenski premierji, trije bivši predsedniki naše države, trije bivši poslanci evropskega parlamenta, predsednik vrhovnega in ustavnega sodišča (zanju ni povedala časovnega obdobja): "Vi jih poznate, jaz jih poznam. Jaz ne bom govorila o njihovih imenih, zato ker ne verjamem, da so bili sodelavci. Toda ne morem govoriti v njihovem imenu. Lahko govorim v svojem imenu. Nikoli nisem bila sodelavka SDB." Dalje, je dejala, na tisoče in tisoče ljudi je na tem seznamu. Branila se je tudi tako, da je bila stara eno leto, ko je bila razpuščena Udba, in da je bila od takrat SDB (Služba državne bezbednosti) in ne več Udba.

O Udbi in SDB sem že vse povedal na začetku te kolumne. No, braniti se pred očitki o sodelovanju z Udbo tako, da izpostavljaš še druge na seznamu (ne poveš njihovih imen!), hkrati pa tudi zanje ne verjameš, da so sodelovali z Udbo, ne dokazuje ničesar v njeno korist. Marta Kos je s tem hotela povedati, da je seznam zlorabljena izmišljotina. Hm, seznam je, ponavljam, avtentičen, in kdor je na njem, je bil tja vnešen (pod kakršnokoli že udbovsko šifro ali tudi brez nje) v obdobju življenja sedaj že dolgo propadle socialistične Slovenije, ko še ni bilo nobenih premierjev samostojne države Slovenije, predsednikov, ustavnih sodnikov itd. Seznam nosi letnico 1987 in pomeni samo osvežitev in dopolnitev seznamov (niso ohranjeni) iz prejšnjih let, saj niso vnesli milijon in več ljudi v enem samem letu. CAE je bila živa in tekoča zadeva, ki se je gradila desetletja! Vanjo se je vnašalo vsak delovni dan in pač Marto Kos so, kot konfidentko Udbe, vnesli v nekem trenutku, morda že pred letom 1987.

Glede njenih bratov je stvar jasna. Miran Kos ima isto šifro kot Marta, torej je bil konfident Udbe, verjetno CSDV Slovenj Gradec. Drago Kos ni bil ne konfident Udbe in ne uslužbenec Udbe. On je bil kriminalist, torej v sestavu javne in ne državne varnosti. Ima pa šifro 60000, kar je šifra uslužbencev republiškega sekretariata za notranje zadeve. Pod to šifro najdemo tudi uslužbence Udbe, saj so tudi oni bili v sklopu RSNZ. No, v arhivu sem videl dokument o Dragu Kosu, iz njega je razvidno, da je bil kriminalist, kar je seveda (zame) zelo hvalevreden poklic! Toliko torej o tem.

Težava pa je, da Marto udbovski status, kar so izpostavili nekateri poslanci, dela zelo ranljivo, predvsem v njeni "razširitveni" funkciji, saj ima lahko marsikdo na Balkanu kakšno neprijetno dokumentacijo, dovolj je en sam dokument, o njenem "tajnem" početju. Veliko dokumentov, predvsem iz inozemskega delovanja slovenske Udbe, je romalo v Beograd, na zvezno Udbo, ki je bila sestavljena iz vseh pripadnikov narodov in narodnosti v rajnki socialistični Jugoslaviji. Zato je bilo zelo neodgovorno od naše vlade, da je kljub vedenju o njeni udbovski registraciji vztrajala, da se jo pošlje v Bruselj. Mislim, da jih zna zaradi tega še močno boleti glava!

* (Igor Omerza je nekdanji politik, publicist in avtor številnih knjig o slovenski polpretekli zgodovini)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.