"Krivi boste, da ste zgradili dom, ki ima sedaj 250 m2 in za skoraj sto kvadratov presega kvoto, ki so si jo s pomočjo Levice, SD in ministra Klemna Boštjančiča naenkrat izmisli na vladi. In da ste ob vsem tem, ker ste pridni, nekoč še sezidali vikend."

Piše: Boštjan M. Turk*

V državi se pripravlja usoden napad na državljane, po katerem nič več ne bo, kot je bilo do sedaj: "Po eno nepremičnino ima 670.507 lastnikov, po dve nepremičnini 186.365 lastnikov, po tri ali več pa 73.915 lastnikov." (vir). Obstajajo tudi alternativni viri (javna razprava), ki predstavljene številke sicer še stopnjujejo. Komu verjeti, Golobu (Gursu), to je tako imenovanim uradnim institucijam Republike Slovenije, ali virom iz razprave (glasu ljudstva), prepuščamo bralcu. Problem pa v obeh primerih ostaja nadvse pereč in zadeva skoraj vsakega državljana. Kajti številke, najsi upoštevamo mnenje iz javne razprave ali tisto od Gursa, zadevajo večino državljanov.

Vse, kar ste ustvarili ali so ustvarili vaši predniki, bo obdavčeno po sistemu enega ali celo dveh odstotkov. Ivan Simič se je o tem izrazil na naslednji način: "Če držijo navedbe medijev, da bodo druga, …. nepremičnina obdavčene z dvema odstotkoma, to pomeni, da bo lastnik v času življenja moral računati na dvojno kupnino. Prvo bo dal za nakup nepremičnine, drugo pa državi prek davka, zato ker ima to nepremičnino." Ljudje to morajo slišati. Kajti mnogi od večine Slovencev, ki imajo v lasti dve oziroma tri nepremičnine, številke dveh odstotkov pri davku na slednje ne razumejo kot nekaj usodnega. A to v resnici je. Če imate nepremičnino in ste morda kakšno še podedovali od vaših prednikov (sedaj pa jo nameravate kot doto zapustiti svojim otrokom), bo le-ta obdavčena toliko, da boste v dvajsetih letih z davki plačali polovico njene vrednosti. V docela brezizhodnem položaju se bodo tako znašli upokojenci, ki imajo kakšen vikend (še posebno na Hrvaškem). Davek na nepremičnine jih bo dobesedno prisilil, da večino svojega imetja prodajo. Podobno drži za vse nepremičnine, ki so ocenjene nad 200.000 evrov. Če presegajo 160 m2 ali če predstavljajo vikend, bodo pomenile smrtno past za lastnika, še posebno če živi od pokojnine.

Enako bo z večino lastnikov pomembnejše druge ali tretje nepremičnine (med njimi je po logiki razvoja veliko upokojencev). Na dolgi rok jim bo preprosto nemogoče vzdržati takšno davčno obremenitev. V letu 2025 se bo tako na trgu znašlo ogromno nepremičnin. Ljudje jih bodo morali prodati, ker preprosto ne bodo mogli plačati položnic Fursa. Če si kdo ob tem še dela iluzije, da so položnice Fursa neobvezujoče, naj se zamisli nad tem, da se moti.

Če nepremičninski davek namreč ne bo plačan, bo nepremičnina preprosto zarubljena: to pomeni, poslana na javno dražbo in prodana prvemu ponudniku z najvišjo ceno. Konkretno to pomeni že naslednje: če ste lastnik hiše, zgrajene v 70. ali 80. letih prejšnjega stoletja in ta hiša v treh etažah (klasična struktura tedanje gradnje) obsega več kot 160 m2, boste za vsak dodatni meter plačali davek. Še huje bo, če ste upokojenec, ki ima vikend. Že sedaj komaj zvežete en konec meseca z drugim, po novem pa vam bodo eno ali drugo hišo že v nekaj letih zaplenili, da bodo iz nje poplačali davek. Krivi boste, da ste zgradili dom, ki ima sedaj 250 m2 in za skoraj sto kvadratov presega kvoto, ki so si jo s pomočjo Levice, SD in finančnega ministra Klemna Boštjančiča (Gibanje Svoboda; op. u.) naenkrat izmisli na vladi. In da ste ob vsem tem, ker ste pridni, nekoč še sezidali vikend.

In kam bo šel denar, pobran od nepremičninskega davka? Izginil bo v žrelu nove in nove požrešnosti, ki si jo privošči vlada, da bi hranila apetite svojih podpornikov. A utegnemo biti priča še hujšemu scenariju. Če bo vlada namreč tako strog davek uveljavila, se bo na trgu v enem hipu znašlo nešteto stanovanj. Kaj bo potem? Našel se bo nekdo, ki bo organiziral odkupe stanovanj. Ta bodo sedaj poceni, kajti povpraševanje bo preseglo ponudbo. Nastati utegne eden največjih poslov po osamosvojitvi, primerljiv tistim z odkupom certifikatov. Žrtev bo spet mali človek: tokrat ne lastnik certifikata, temveč v desetletjih prigarane nepremičnine (ali tiste od prednikov), ki si jo je zamislil kot doto svojim otrokom.

Ob uveljavitvi nepremičninskega davka se bo povečala siva ekonomija: najemnine stanovanj bodo šle v nebo, kajti najemodajalci bodo pritisnjeni ob rob preživetja. In na koga najemnik lahko računa zunaj nepremičninskega trga? Na vlado? Na stranko Levica, ki je obljubila 30.000, 3.000 ali tristo stanovanj, sam se točne številke ne spominjam? Verjemi, kdor hoče.

Večinski mediji o tem, kar se pripravlja kot največji rop po osamosvojitvi, molčijo. Kako bi tudi ne, saj so prav oni varuh pečata ob največjih anomalijah, ki smo jih bili deležni v času od zadnjih volitev.

Stvar je usodna. Ljudje v tem trenutku enostavno ne razumejo, da bodo (predvsem upokojencem) dobesedno odnesli tisto, kar so vse življenje ustvarjali. In da se bo to zgodilo v enem letu, dveh, treh. Kaj tukaj storiti? Stopiti skupaj: ustanoviti civilno iniciativo, zahtevati status quo. Pustite nas pri miru! Kajti najpomembnejše sledi: slovenska država je od svojega začetka obstajala brez tovrstnega davka na nepremičnine. Kako tudi ne bi, bila je država vseh državljanov.

Ne Drnovšek, ne Bajuk, ne Janša, ne Cerar, ne Serpentinšek niso razmišljali o nečem takem. Na kraj pameti jim ni padlo oropati državljanov.

In naposled temeljno vprašanje: kje plačuje davek minister Boštjančič in koliko? Udarimo plat zvona! Danes.

* (Dr. Boštjan M. Turk je doktor pariške Sorbonne, profesor na Univerzi v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter redni komentator televizijske oddaje Faktor)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.