Spoštovani g. Janša,

 

Poslušal sem Vaš pogovor na Radiu Ognjišče. Med drugim ste dejali, da tisti ki zahtevajo ustavno presojo datuma volitev ustvarjajo kaos in ste se vprašali kakšni interesi te ljudi vodijo. Da ne bo nesporazuma in spekulacij o interesu, želim pojasniti zadevo. Nočemo kaosa, kaos je sedaj, kar dokazuje to, da je cela država 3 tedne – seveda tudi po zaslugi medijev, razpravljala o datumu volitev. Zato je treba zagotoviti več reda – vsaj v bodočnosti. 

 

Ravnanje predsednika države je vneslo diskrecijo in voluntarizem na področje, kjer za to ne bi smelo biti nobenega prostora. Točno temu sva v zahtevi za ustavno presojo oporekala, žal se je US odgovoru na najino vlogo salomonsko odzvalo tako, da je en del odloka, to je tisti del, ki se nanaša na razpust parlamenta, razglasilo za ne-predpis, čeprav odloku kot takemu priznava status predpisa. Seveda je potem sklenilo, da o ne-predpisu ni pristojno  odločati ! Po mojem gre za tavtalogijo, ki naj opraviči zavržbo, na osnovi katere pa se potem US niti ni bilo treba opredeliti do vsebine zahteve, to je do samega postopka, ki pa ni bil pravilen. S takim sklepom je US naredilo pravnemu redu medvedjo uslugo, čeprav je imelo priliko, da zgolj s pravnim mnenjem o tem, NE DA BI SPREMENILO tudi DATUM VOLITEV, naredi red za bodočnost. To pismo pišem tudi za to, ker se ustavni pravniki večinoma izogibajo argumentom, pač pa se kot pijanec plota oklepajo magične formule nepristojnosti. Pismo pa pišem tudi za to, da dobim kakšno bolj relevantno pravno mnenje, od tistega, ki ga je v odgovoru dalo US.Očitno bomo kmalu dobili specializirano sodišče, ki bo izdajalo zgolj sklepe o nepristojnosti.

 

 

 

 

 

 

naj razume kdor more !   

 

Še argumentacija v dodatnem besedilu:

Nespoštovanje procedure v tako pomembni stvari kot so razpust parlamenta in volitve samo po sebi pomeni negacijo pravnega reda ter ustavno in poslovniško določenih procedur. S stališča pravne države je vsaka tovrstna kršitev ne glede na druge posledice sama po sebi nedopustna in pomeni vnašanje diskrecijskega odločanja na področja, kar pomeni prekoračenje ustavnih pravic predsednika države.

Citirani odlok ni v skladu z Ustavo RS in Poslovnikom državnega zbora in sicer:

Glavna kršitev je, da rok volitev ni bil pravilno določen. Ni bil upoštevan 30 dnevni rok za iskanje in predložitev mandatarja, ki izhaja iz 111. člena ustave in je opredeljen v 225 členu poslovnika DZ . Implicitno pa je 30 dnevni rok opredeljen tudi v 117. členu Ustave, ki govori o razpustitvi Državnega zbora.

Poslovnik predsedniku države določa, da najkasneje v roku 30 dni predlaga kandidata za mandatarja, vendar je pojem “najkasneje” v tem primeru uporabljen napačno, saj pravilna razlaga pove, da lahko mandatarja predlaga pred iztekom 30 dnevnega roka, ne pa da predsednik fazo iskanja mandatarja predčasno prekine, kar se je v tem primeru zgodilo. Menimo, da bi moral proaktivno iskati mandatarja do konca 30 dnevnega roka. Interpretacija, da se ta rok zaradi besede “najkasneje” lahko poljubno skrajša, je v kontekstu navedenih členov nesmiselna, kajti negativni prvi krog posveta z vodji poslanskih skupin še ni jamstvo, da kasneje ne bi morda poslanske skupine vendarle spremenile svoje stališče.

Alenka Bratušek je odstopila 5. maja, kar pomeni, da bi bil možen rok za končanje prve faze iskanja mandatarja 4 junij 2014

Šele, ko bi v obdobju 30 dni predlog konkretnega mandatarja s strani predsednika ne bil izglasovan, bi se pričela druga faza, to je 14 dnevni rok novega iskanja mandatarja.

V kolikor pa bi predsednik smatral, in imel zagotovila, da so se poslanci dokončno odrekli predlagateljstvu in možnosti, da se v drugačnih okoliščinah še premislijo, pa bi moral predsednik razpustiti parlament že pol meseca prej.

Res je, da tudi, da v primeru, ko bi mu poslanske skupine predlagale kandidata lahko suvereno presodil, da ni nihče primeren in Državnemu zboru nikogar ne bi predlagal

Ustava mu daje tudi to možnost.

Torej, če tudi bi oveljala interpretacija ustave in Poslovnika DZ, da se odreče predlaganju mandatarja, da njegova proaktivna vloga ni obvezujoča za vseh 30 dni, bi prišli do povsem drugega datuma kot je naveden v odloku. V našem prmeru bi bil torej razpust parlamenta z dnem, ko se je odločil, da ne bo predlagal nobenega mandatarja in se je (protiustvano oz. nezakonito) odločil, da počaka še 14 dni in 48 ur na poslance oz DZ, da formalno vlogajo predloge.

Predsednik države je tirej namesto razpusta parlamenta ravnal povsem drugače, ubral je tretjo neustavno in nezakonito pot.

Predsednik je prvo fazo proaktivnega iskanja za več kot polovico roka skrajšal, kasneje pa je poslancem nezakonito dal možnost iskanja mandatarja (najprej 14 dni in nato še 48 ur) po 3. odstavku 111. člena ustave, čeprav je po 3. členu 111. člena ustave (in analogno poslovnika državnega zbora) jasno, da ta pravica nastopi šele, če predsednikov kandidat v prvi fazi ne dobi potrebne večine. Ta faza se izrecno nanaša na situacijo, ko je bil predsednikov predlog vložen v procedure in je bil zavrnjen. Tega dejanja pa ni bilo, zato tudi ni nastopila pravica poslancev oz. DZ do formalnega predlaganja in opredeljevanja. V tem kontekstu bi bilo tudi glasovanje( če bi sploh zbral 10 podpisov poslancev) o predlogu Ivana Vogrina protiustaven oz. nezakonit.

Suma summarum v nebenem primeru datum razpusta parlamenta in novih volitev ni regularen.

Odlok, o razpustu parlamenta in datumu volitev ne upošteva procedure, ki je z ustavo in poslovnikom predpisana, saj uvaja voluntarizem in diskrecijsko pravico v materiji, ki je za demokracijo bistvena. Takšno prakso je treba ustaviti in razveljaviti v prid upoštevanja ustave in poslovnika, tako v tem, kot tudi v bodočih primerih. Dobronamernost tukaj ni noben argument, argument je lahko le striktno upoštevanje ustave, v nasprotnem primeru se bomo znašli v polju čistega ustavnopravnega voluntarizma. To pa je začetek konca že tako ali tako močno načetega pravnega sistema.  

 

Lep pozdrav    Vili – državljan K.