Vsak teden dvakrat potem te zapiske na osebni ali skupinski terapiji pacient/ka obdela v družbi psihatra ali/in celotne skupine, osvetli ozadja in se nekako dokoplje do svojih motenj ter jih ozavesti.
Nekateri celo te svoje zapiske objavljajo na blogih - recimo na Publish Wall ali celo tule. Sicer sem prepričan, da za to ni nobene potrebe, ampak če pacientu/ki to olajša celo zadevo - pač njegov/njen problem. Zavedati se je pa treba nevarnosti interneta in tega, da pacienta/ke ne jemljejo vsi kot bolnika s hudimi psihičnimi težavami, človeka, ki je usmiljenja vreden, ampak te zapise lahko zlorabijo za norčevanje in napad na ubogo zblojeno dušo, ki s takimi zapisi samo kriči:
"Na pomoč ... ne znam živeti, meša se mi ... pomagajte!"
Večina nestrokovnih ljudi pa bo to razumela kot kot navadno cmeruganje in jamranje nad lastno usodo in nemočjo urediti lastne težave.
Seveda internetna publika bolniku/ici ne more pomagati, ker ni strokovno usposobljena, in ker se to ne da početi preko interneta. Tu lahko pomaga le strokovno usposobljena oseba - terapevt klinični psiholog ali psihiater.
Zato vsem odsvetujem objavo zapisov na podlagi introjekcije. Posebej, če pišete v tretji osebi. VSI bodo namreč prepoznali osebne težave avtorja in ne bodo teh motenj pripisali tretji osebi. Tako neumni pa tudi Butalci niso.
No - seveda .. svoboda govora - pa to ...
.. če že umirate od želje, da vaše osebne in najglobje misli obravnava javnost. Kar - pa roko na srce - že meji na ekshibicionizem .. saj menda veste kaj to je. Gre tip po Tivoliji, sreča mladenko in odgrne plašč .. mladenka pa v beg čez drn in strn. Ekshibicionistu pa pride.
Ja tako je to .. vse sorte danes najdete na internetu - od grabovojk, težjih psihiatričnih primerov. Zagovrnikov 100 in ene oslarije .. celo Janeza NikoliNičKrivega Janšo IN SDS nekateri javno zagovarjajo - kar je pa res višek vseh viškov.
Motnje so raznovrstne
Mar 12, 2018