Tomaž Kunstelj je postal veleposlanik pri Svetem sedežu po tem, ko je že vodil razpisno komisijo za izbiro novega veleposlanika pri Svetem sedežu. Po potezi v slogu samokandidature Alenke Bratušek za evropsko komisarko je službo v Vatikanu dobil Kunstelj. Na zunanjem ministrstvu trdijo, da je vse zakonito, kabinet predsednika vlade zahteva pojasnila, protikorupcijska komisija pa molči. Nekdanji generalni sekretar zunanjega ministrstva Tomaž Kunstelj je karierni diplomat, od leta 1993 je na ministrstvu, ki ga vodi Karl Erjavec, opravljal vrsto pomembnih dolžnosti. Med drugim je bil generalni sekretar, vodja kabineta ministra, šef diplomatskega protokola, pooblaščeni minister na veleposlaništvu v Argentini in veleposlanik v Kanadi. A leto 2014 je za Kunstlja povsem v znamenju Vatikana.Kunstelj uporabil trik iz rokava BratuškoveKunstelj je namreč vodil razpisno komisijo, ki je izbirala in ocenjevala kandidate za vodjo veleposlaništva Slovenije pri Svetem sedežu. Interni razpis za to delovno mesto je bil letos razpisan trikrat, na koncu po spremembi razpisnih pogojev, natančneje po izločitvi zahteve po znanju italijanskega jezika, je to službo dobil Kunstelj.»Na prvi in drugi razpis so se prijavili po štirje kandidati. Komisija za pripravo mnenja je predstojniku po obravnavi kandidatov na prvem in drugem razpisu predlagala, da se razpis ponovi, saj je ocenila, da glede na zelo specifično in subtilno delovno mesto med prijavljenimi ni kandidata, ki bi ga lahko brez zadržkov predlagala predstojniku kot najprimernejšega za imenovanje na mesto vodje predstavništva RS pri Svetem sedežu v Vatikanu,« so nam pojasnili v kabinetu ministra Karla Erjavca. Zagotovili so nam, da se je tedaj še generalni sekretar ministrstva Kunstelj kot kandidat izločil iz obravnave svoje kandidature. Podobno zgodbo smo že slišali ob samokandidaturi Alenke Bratušek za evropsko komisarko, ki se je klavrno končala.
Španščina za Vatikan boljša kot italijanščina
Razlog za spremembo sistematizacije, ki je izločila italijanski jezik iz pogojev za službo v mestni državi, ni bila priprava terena za novo službo generalnega sekretarja Kunstlja, trdijo na MZZ. »Sprememba sistemizacije je bila narejena izključno zaradi potrebe, da se najde kandidat, ki bi lahko najbolj uspešno zastopal interese Slovenije,« pravijo na MZZ. To, da ne govori italijansko, za Kunstljevo delo v Vatikanu ne bi smela biti ovira, so prepričani na MZZ. »Odlikujejo ga tako dobra strokovna usposobljenost kot tudi njegove osebne lastnosti. Obvlada angleški in španski jezik ter ima osnovno znanje francoščine,« o Kunstljevih sposobnostih pravijo na ministrstvu. Pred časom je Kunstelj v izjavi za Planet TV dejal, da je njegova španščina z buenosaireškim naglasom čisto dovolj za službo v Vatikanu.
Zaupni postopki
»Postopki imenovanj vodij diplomatsko-konzularnih predstavništev so do pridobitve soglasja države sprejemnice v skladu z zakonom o zunanjih zadevah zaupne narave, zato MZZ ne more posredovati konkretnih odgovorov na postavljeno vprašanje o imenu kandidata,« je ministrstvo zavrnilo odgovor na naše vprašanje, kdaj natančno je bil Kunstelj imenovan za šefa veleposlaništva pri Svetem sedežu.
Bo po blamaži z Bratuškovo Cerar požrl še to?
Ali minister in predsednik vlade podpirata ravnanje, ki vodilne ljudi ministrstva postavlja v očiten konflikt interesov, in to tako kmalu po aferi Bratušek, smo vprašali tako kabinet Karla Erjavca kot premiera Cerarja. »Postopek imenovanja kandidata za veleposlanika RS pri Svetem sedežu v Vatikanu je bil izpeljan v skladu z zakonodajo,« pravijo Erjavčevi.»Predsednik vlade Miro Cerar se podrobneje seznanja z domnevnimi nepravilnostmi v postopku imenovanja navedenega diplomata, v zvezi s čimer bo po seji vlade posebej govoril tudi z ministrom za zunanje zadeve Karlom Erjavcem, ki bo predsednika vlade seznanil s potekom omenjenega postopka,« pravijo v Cerarjevem kabinetu. Vprašanja o tej zadevi smo poslali tudi Komisiji za preprečevanje korupcije, a nam njen šef Boris Štefanec ni odgovoril.
Nov 15, 2014