Kakšna gesla! Kakšni obrazi! Kakšna iskrenost in domačnost! Končno nam bodo vladali predstavniki ljudstva, ljudje z ulice, naši sosedje …

Pravijo, da živimo v po-resnični družbi. Pa kaj še! Nekoč so vladarji skrbeli za svojo javno podobo. Bili so urejeni. Pazili so, kaj govorijo. Svinjarije so skrivali, in če so prišle v javnost, so oni odšli iz nje.

A poglej jih zdaj! Namesto da bi najeli vrhunske drage strokovnjake, so se v predvolilni boj podali z lastno pametjo. Zakaj bi plačali pisca, da izumi geslo, ki lepo zveni in ne pove ničesar, če lahko to storijo sami? Zakaj bi najeli fotografa, ko pa zna danes vsak fotografirati in s fotke odstraniti gube?

Cvetober obrazov, ki te dni zrejo v prihodnost tik nad našimi glavami, je tako poveden, da bolj ne bi mogel biti. Če bi si jih pes slednik ovohal, ne bi o njih izvedel nič več. Nič ni skrito. Nekoč so bili obrazi s plakatov samo hudobni; pripadali so sebičnim likom, ki so hoteli za svoje riti poskrbeti še bolje, kot so skrbeli dotlej. Zdaj je na plakatih vse mogoče: hudobni in naivni, pridni in poredni, odločni in prestrašeni, pametni in neumni, izobraženi in neuki, uspešni in zavoženi, slavni in neznani, družabni in samotarji, turisti in zapečkarji … Ni, da ni. In vsem tem obrazom na čelu piše: »Volite mene, ker mislim, da sem v redu. Zaslužim si nekaj let pri koritu.«

In kaj nam sporočajo gesla? Več, kot je njihov namen: »Ko vas jebe! Zakaj bi se trudili, da vas prepričamo. Itak ste raja. Programov ne berete, zakaj bi jih torej pisali? Vsi vemo, da boste nasankali. Nekdo pač mora vladati, in zakaj to ne bi bili mi? Volite nas, in to je to!« Obrazi nam pokažejo, kdo naši bodoči vladarji so, gesla pa, kako bodo vladali – še bolj naduto in brezbrižno.

Poglejte si Mira, to poosebljeno ljudsko medlost, kako napete so njegove mišice zadrtosti ob tistih poševnih ustnicah, ki jih noben priseben oblikovalec ne bi tako velikodušno poudaril! In kaj pravite na povratnico Alenko s prav tako poševnimi ustnicami v popolnem frontalu, kot da je vzela policijsko fotko z aretacije in ji iz ozadja izbrisala oznake za telesno višino? Odločna? Vsekakor, sicer ne bi šla še enkrat na led … Izkušena? Malo bolj že, a ne v zmagovanju … Tu so tudi zasanjani Nsijevci z obrazi, ki nikoli v življenju niso bili zasanjani. To se ja ne spodobi za klenega Slovenca, kar oni vsekakor so (kar je verjetno edina reč, v kateri se strinjam z njimi) … Kleni Slovenec misli resno; zabaven je le, ko se ga nalije, pa še takrat le tistim, ki so vsaj enako pijani …

In nad vsemi temi bolj ali manj ljubiteljskimi rad-bi-bil-politiki bdi izkušeni poklicni Veliki Vodja, ki ve, kako izgleda, kaj si o njem mislimo, kaj hoče in kako to doseči preko našega risanja krogcev in kasneje preko naših hrbtov. Njemu ni škoda vreči polnih vreč denarja strokovnjakom, da mu polikajo kampanjo; itak ni njegov in itak si ga bo v naslednjih štirih letih nabral za več polnih osemkolesnikov … Ste prebrali njegovo geslo? A bi lahko imel boljšega? … Ste videli njegovo sliko na plakatih? Kakšen topel medvedek! Človek bi si ga kar v posteljo nesel, če ne bi vedel, kakšna zver je to (Oprostite za primerjavo, zveri!) … Še pri tisti mladenki v majici za parfum Marx, ki v predvolilnem spotu strumno vzklikne nekaj, kar zveni kot: »Sieg heil za SDS!« (1:24) je težko presoditi, ali gre za spodrsljaj ali za načrten vpliv na podzavest ideološko zmedenih volilcev – »Če si za partizane ali Nemce, za socialiste ali kapitaliste, bodi zame, ker sem jaz zate!«

Izbiramo lahko torej med Janezom in sosedi z ulice. Potem pa se 'dobri' levičarji čudijo, da bo SDS zmagala, in pripravljajo nekakšne predvolilne proteste proti volji ljudstva … SDS bo zmagala po volji ljudstva, sprijaznimo se! Kdor tega noče, lahko s svojo voljo človečka da glas stranki, ki z SDS ne bo šla v koalicijo. Če ne bo pomagalo, nas čaka madžarska usoda – po volji ljudstva.

Nekaj časa bo še šlo; ko bo prehudo, pa … Gozdovi prekrivajo pol Slovenije … To bo naš dom, bratje in sestre – tam se bomo spet združili pod rdečo zvezdo in se podali v bratomorni boj za osvoboditev preostale polovice domovine – prav tako po volji ljudstva, ki mu bo medtem kapnilo, da bi bilo nekoč bolje, če bi krogec narisali nekoliko više ali nižje, kot so ga …