Javni poziv in izziv za predsednika in podpredsednika Vlade RS
Spoštovani gospod Robert Golob in spoštovani gospod Klemen Boštjančič. Vabim vaju, da mi sporočita konkreten dan, vsak posebej seveda, da izvedemo uvajanje v vlogo osebnega asistenta in to tudi posnamemo s kamero. Da bo vzor in primer prakse tudi za druge uporabnike in primer prakse uvajanja novih kandidatov za osebne asistente. Nič kaj dolgo premišljevati, potrebno se je opogumiti in odločiti, saj čas beži in meni se mudi.
Kako si predstavljamo življenje po koncu sveta? Sodeč po filmih in knjigah naj bi ljudje prihodnosti živeli v bolj ali manj samooskrbnih oazah: na zemlji, pod zemljo, na vodi, pod vodo, v zraku, na vesoljskih plovilih ali v postajah na drugih planetih ali lunah. Med utrjenimi in skrbno varovanimi oazami naj bi bilo nerodovitno območje (puščava, morje ali vesolje), polno krvoločnih razbojnikov in pošasti. Nekatere oaze naj bi bile idilične kmečke vasice, kjer se cedita med in mleko, družbena ureditev pa je utopični komunizem, kjer si vsi pomagajo, pravično delijo dobrine, vodje pa so vodje izključno zaradi svojih sposobnosti. Druge naj bi bile umazana mesta s propadlimi tovarnami, polna visokotehnoloških smeti, po katerih brskajo reveži in vsake toliko najdejo kak starodaven strojček, ki jim ga uspe spraviti v pogon in s pomočjo katerega rešijo vse svoje težave. Poraba elektrike in nafte krepko presega današnjo. Družbena ureditev v teh mestih naj bi bila mešanica sužnjelastništva, tlač
Jurij Krpan: Ljudje morajo vedeti, kaj se dogaja z njihovim denarjem sedem nadstropij pod zemljo
ECSITE 2024 v Sloveniji
V Ljubljano je nedavno prišlo čez 900 komunikatork in komunikatorjev znanosti iz vsega sveta. Prvič po 34 letih je letna konferenca ECSITE, ki s svojim ozaveščanjem o vplivih znanosti na družbo doseže tudi do 40 milijonov oseb, potekala v Sloveniji. Pri pripravi je odločilno sodeloval tudi moj tokratni sogovornik, umetniški vodja Galerije Kapelica pri Zavodu Kersnikova(1), Jurij Krpan.
Na sliki od leve proti desni: dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo, Mihael Kelemina, svetovalec ministrice in Jurij Krpan, umetniški vodja Galerije Kapelica. Posnetek je nastal 5. junija 2024 v Centru Rog na sprejemu govork in govorcev konference ECSITE 2024. Foto Andrej Peunik
Jurij, bi lahko v imenu Zavoda Kersnikova, ki je bil odločilno udeležen pri večdnevni mednarodni konferenci ECSITE 2024, za začetek predstavil organizacijski vidik konference.
Konference ECSITE krovno organizira European Network of Science Centres and Museums (Evropska mreža znanstvenih centrov in muzejev).
S presenečenostjo nad nasilje
Je Maribor strpno mesto? Ni. Nikoli ni bil. Vedno je bil mesto, ki izloča svoje prebivalce: Jude, Rome, Nemce, Balkance, Afričane … Vedno je bil mesto krvavih bojev med tistimi, ki so ga imeli za svojega: med prebivalci levega in desnega brega Drave, med prebivalci posameznih četrti in celo ulic, med delavci različnih tovarn, med delavci in učenjaki … Vedno je bil mesto, v katerem so eni vredni več kot drugi: staroselci več kot prišleki, meščani več kot podeželani, klošarji več kot narkomani … Tu so doma patriarhalne pijanske himne ter vici o blondinkah, ljubicah, ženah in taščah. Ljubosumje je znak ljubezni. Kreganje je znak strasti. Ljubicam in ženam, ki te zapustijo, je običaj težiti, jim groziti, jih tepsti in pobijati … Na otroke se dere. S prijatelji se krega in včasih tepe. O sorodnikih se grdo govori. S sosedi se ne govori. Nad sodelavci se izvaja mobing … Maribor ni pomehkuženo mesto. Vljudnost in nasmeški so tod očitno hlinjeni – pretirani in namenski. Če imaš koga res rad,