IZ

Kako mora postati tak blefer,ki v šoli ni sposoben iti preko srednje šole(man zahtevne!) brez popravnih izpitov,postati predsednik vlade?Smo Slovenci res tako ˝zabiti˝,da ne znamo ločiti plev od zrnja. Pa dajmo se že zresniti !!!

IZ

Jaz velikokrat poslušam G.Mamiča na Faktorju.Več takih ljudi,ki imajo kaj za povedati bi moralo kandidirati za parlament,da bi se tam spopadli z ostalimi mnenji,da ne bi bilo tako,kot je sedaj,ko nekatri nekaj˝bluzijo˝da niti ne veš kaj hočejo povedati-ne znajo priti na dan z nekim argumenti,pač pa mečejo samo neke politične floskule.Na naslednjih volitvah kandidirajte,podprli vas bomo!

P
50:50 je edina formula, ki bo Slovenijo potegnila iz blata

Nizka samopodoba desnosredinskih strank je še danes rak rana slovenske demokracije.

Piše: Tino Mamić

V povojni Avstriji, denacificirani in demokratizirani, so si glavne položaje v državi delili na pol. Imeli so namreč dve glavni politični stranki in dva svetovnonazorska politična tabora. Pol je šlo socialdemokratom, pol ljudski stranki. Ker na državni železnici niso imeli dveh direktorskih mest, so si izmislili opravilno povsem nepotrebno funkcijo poddirektorja in mu podelili pooblastila samo zato, da je lahko vsak tabor imel svojega direktorja. Danes, nekaj desetletij kasneje, se tej anekdoti smejimo. Pa se ne bi smeli. Mi namreč še niti tam nismo.

DEMOKRATIZACIJA TRAJA IN TRAJA

Demokratizacija je dolgotrajna. Da je kralj svojo absolutno oblast najprej prepustil stanovom – aristokraciji, duhovščini, nazadnje pa tudi meščanom in kmetom, je trajalo več stoletij. Da je oblast prevzelo ljudstvo tako kot v antični Karantaniji, je minilo celo tisočletje. Ponekod malo prej, ponekod malo k

IZ

Kadar komentirate v FAKTORJU,vas z veseljem poslušam.Dobro,da obstajajo take oddaje,sicer bi poslušali samo leve medije.Treba je videti obe plati!Želim še naprej dobre komentarje.

P
Taelibani. Od cvetke Tomič Violetke do Matjaža Nemca, ki hvala bogu ni nem, čeprav bi mu včasih koristilo.

TAELIBANI

Piše: Tino Mamić

Negativna kadrovska selekcija, ki je bila izrazito močna na političnem prostoru slovenske levice, se je v zadnjih dneh manifestirala v pravi karikaturi.

Parlamentarni.

Čeprav sem na moč kritičen do politike, zelo nerad uporabljam primerjave z Butalami. Takšno smešenje je namreč velikokrat poceni, banalno in pretirano. Posebno zato, ker večina tistih, ki uporabljajo primerjave politikov z Butalci, Frana Milčinskega sploh še nikoli niso imeli v rokah. A to, kar se je zadnjič dogajalo na parlamentarnem odboru za zunanje zadeve in kulturo, je doseglo dno slovenskega parlamentarizma. Določene dialoge bi lahko kar prepisali in uporabili za drugi del zgodbe o Butalcih.

NEVEDNEŽI V POLITIKI

Velikokrat na pomembne položaje pridejo ljudje, ki niso intelektualno niti približno dorasli svojemu položaju. V zgodovini jih najdemo ogromno tudi med direktorji, ravnatelji, predsedniki, cesarji in kralji. Zato so takšni ljudje običajno bolj tihi, saj se bojijo, da bi ustreli