Glede na pravna dejstva bi zadeva Patria 10. 8. 2015 mogla in morala zastarati. Dejstva so naslednja:

1) Kaznivo dejanje sprejetja obljube nagrade za nedovoljeno posredovanje naj bi bilo storjeno med 10. in 22. 8. 2005, tj. najzgodnejši možni datum domnevne storitve navedenega kaznivega dejanja je 10. 8. 2005.

2) V Sloveniji imamo kontinentalni pravni red, kar pomeni, da se v primeru, da pravno materijo urejata ustava in zakon, uporabljata ustava in zakon neposredno. Sodni precedensi in odločbe sodišč se uporabljajo samo za materijo, ki je ustava in zakoni ne pojasnjujejo.

3) V času storitve v točki 1) navedenega kaznivega dejanja je veljal Kazenski zakonik (KZ) Uradni list RS, št. 95/04, ki v tretjem odstavku 111. člen1 določa, da kazenski pregon za kaznivo dejanje, za katerega se sme izreči kazen zapora nad 5 let ni več dovoljen, če je od njegove storitve minilo več kot 10 let.

4) 102. člen KZ določa: Po prestani, odpuščeni ali zastarani kazni zapora ali mladoletniškega zapora imajo obsojenci vse pravice, ki so določene v ustavi, zakonih in drugih predpisih in lahko pridobivajo vse pravice, razen tistih, ki so jim omejene zaradi izrečenega varnostnega ukrepa ali zaradi nastalih pravnih posledic obsodbe.

5) Drugi odstavek 28. člena Ustave RS določa: Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon za storilca milejši.

6) 27. člen Ustave RS določa: Kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo.

7) Ker KZ omogoča zastaranje kazenskega pregona že po 10 letih, medtem ko novi kazenski zakon (KZ-1) določa dodaten zastaralni rok v primeru ponovnega sojenja, pravne posledice pa so pri zastaranju kazenskega pregona enake kot pri oprostitvi (točka 4) (tj. domneva se nedolžnost osebe, ne glede na to, ali je kaznivo dejanje dejansko storila ali ne (točka 6)) je po mojem mnenju KZ za Janeza Janšo ugodnejši kot KZ-1 (točka 5).

Vse to, kar sem navedel, pa ne navaja na to, da zagovarjam Janeza Janšo. Zagovarjam samo to, da je treba spoštovati pravne predpise, ki so v navedeni zadevi očitno na strani Janeza Janše in ne na strani našega še vedno veliko prepočasnega in nerodnega pravosodja, ki v 10 letih ni zmožno pridobiti verodostojnih dokazov o storitvi kaznivega dejanja, ki naj bi ga zakrivil Janez Janša in zaradi tega izda indično sodbo, tj. sodbo na podlagi indicev. Indici (tj. nekaj, kar omogoča sklepanje na kaj) pa izgledajo nekako tako kot tole: Ker je navedena oseba vodja stranke, ki je ne maramo in ker je naš nacionalni interes, da tanke dobavi slovenska firma in ne finska firma, ki jo je naročil minister v Janševi vladi, sklepamo, da je ob neznanem času ob neznanem kraju za to, da je finsko podjetje privabil v Slovenijo (tj. v nasprotju z nacionalnim interesom) dobil obljubo nagrade. Torej nobenih dokazov, samo predvidevanja in domneve, ki so lahko tudi povsem napačni. Iz navedenega izhaja, da se Janezu Janši krši 23. člen ustave RS, ki v prvem odstavku pravi: Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče.  O nepotrebnem odlašanju sodišč lahko sklepamo tudi po tem, da so se vsa pomembna dejanja sojenja dogajala v času volitev v državni zbor oz. nekaj mesecev pred njimi in nekaj mesecev po njih, v preostalem času pa je bilo vse tiho.

Da pa ne bo kdo mislil, da je nepotrebno odlašanje pri sojenju samo problem sojenja proti Janezu Janši! Sodni zaostanki so bili v času, ko naj bi Janez Janša storil navedeno kaznivo dejanje, velik problem. Do zdaj se je problem sodnih zaostankov malce umiril, ampak še vedno je mogoče zaslediti, kako sodni postopki trajajo nerazumno dolgo.