12.1.2015 je bil v Žurnalu objavljen članek z naslovom "Slovenski potrošnik še vedno špara" - vir: http://www.zurnal24.si/nakupi-bozicni-nakupi-razprodaje-potrosniske-navade-varcni-slovenci-clanek-263150

V članku je med drugimi navedeno, da slovenski potrošniki kljub višjim plačam in nižji brezposelnosti še vedno ne trošijo več, pri tem pa je kot merilo za potrošnjo vzeta potrošnja za božične nakupe.

Za vprašati pa se je:

1) Glede na kdaj so plače višje in za koliko?

Povprečna neto plača je po zadnjih znanih statističnih podatkih, tj. za oktober 2015 znašala 1004,34 eur. Glede na september 2015 je bila povprečna neto plača resda višja za malo manj kot 10 eur, saj je v septembru 2015 znašala 994,90 eur, kar pa ne omogoča bistveno večje potrošnje. K temu pa je treba dodati, da se oktobra začne tudi kurilna sezona, kar pomeni, da obstaja velika verjetnost, da je bila razlika v plači porabljena za stroške kurjave za ogrevanje in tako ni mogla biti porabljena za božične nakupe.

Če gremo po mesecih še bolj nazaj, vidimo, da je bila povprečna mesečna plača konec leta 2014 višja kot v oktobru 2015, saj je novembra 2014 znašala 1053,77 eur, januarja 2015 prvič padla pod raven iz oktobra 2015, v marcu in aprilu bila nekoliko višja kot oktobra 2015, nato pa poleti ves čas nižja kot oktobra 2015.

Vir: http://www.stat.si/statweb#graphPlace

2) Za koliko se je ob zmanjšanju brezposelnosti povečalo število delovno aktivnih?

Poglejmo si podatke, katerih vira sta: http://www.stat.si/statweb#graphBrezposelnost in http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp

Oktobra 2015 je bilo v Sloveniji 107488 registrirano brezposelnih oseb, novembra 2014 pa 115411 oseb. Največ brezposelnih je bilo v proučevanem obdobju v januarju 2015, ko je bilo 124279 brezposelnih oseb.

Oktobra 2015 je bilo v Sloveniji 810406 delovno aktivnih oseb. Delovno aktivne osebe so tiste, ki služijo sredstva za preživetje z delom - tj. zaposleni, samozaposleni in kmetje. Novembra 2014, ko so bile neto plače najvišje v proučevanem obdobju, je bilo v Sloveniji 806777 delovno aktivnih oseb, kar pomeni, da je bilo oktobra 2014 za 3629 več delovno aktivnih kot novembra 2014, medtem ko se je št. registrirano brezposelnih znižalo za 7923. Pričakovano je bilo najmanj delovno aktivnih oseb v januarju 2015, in sicer 794254. Glede na januar 2015 je bilo oktobra 2015 16152 več delovno aktivnih, medtem ko se je št. brezposelnih znižalo za 16791.

Na podlagi zgornjih podatkov lahko povežem zmanjšanje št. brezposelnih od januarja 2015 do oktobra 2015 s povečanjem števila delovno aktivnih, medtem ko na podlagi podatkov za čas od novembra 2014 do oktobra 2015 ne moremo v celoti trditi, saj se je število delovno aktivnih konec leta 2014 zmanjšalo tudi iz drugih razlogov, npr. zaradi upokojitev.

3) Za koliko so se v proučevanem obdobju povišale cene?

Na vrednost plač (ki so bile oktobra 2015 nominalno nižje kot v novembru 2014) vpliva tudi inflacija (ki je lahko pozitivna ali negativna).

Kot lahko vidimo na spletni strani http://www.stat.si/statweb#graphInflacija je medletna inflacija za obdobje oktober 2015 / oktober 2014 znašala -0,8 %, kar pomeni, da se je vrednost neto plač realno povišala za 0,8 %. Tudi skozi vse leto 2015 je medletna stopnja inflacije bila nižja od 0 in je decembra 2015 znašala -0,5 % glede na december 2014. Vprašanje pa je, ali to realno povišanje vrednosti neto plač odtehta znižanje nominalne vrednosti neto plač. Če torej znesek 1004,34 povišamo za 0,8 %, dobimo znesek 1012,38 EUR, kar pomeni, da je povprečna plača v oktobru 2015 še vedno realno nižja kot povprečna plača v novembru 2014.

4) Kaj pomeni negativna inflacija z ekonomskega vidika?

Kot ste lahko videli zgoraj, imamo v Sloveniji negativno inflacijo, ki se ji strokovno reče deflacija.

Deflacija je stanje, ko splošna raven cen v gospodarstvu pada, do nje pa pride zaradi prenizkega povpraševanja, ki je posledica bodisi premajhne količine denarja v obtoku, bodisi strahu potrošnikov pred tem, kaj bo jutri (saj zaradi tega raje varčujejo in spravijo denar "na varno" - v banko, v nogavico,..., kot da bi trošili). Ker trgovci ne morejo vsega prodati po zdajšnjih cenah, cene spuščajo in tako pride do splošnega zniževanja ravni cen v gospodarstvu. Ker pa v razmerah deflacije potrošniki pričakujejo, da se bodo cene še znižale, potrošniki čakajo z nakupi in tako se zaradi premajhnega povpraševanja raven cen v gospodarstvu še zniža. Menim, da je v Sloveniji problem predvsem premajhna količina denarja v obtoku. Več o tem pa v naslednjem poglavju.

5) Kaj se je zgodilo s kupno močjo prebivalstva v času krize?

Kupna moč prebivalstva se je v času krize zelo zmanjšala zaradi:

• stečajev podjetij in s tem velikega porasta števila brezposelnih
• znižanju plač tistih, ki so še obdržali zaposlitev (razen tistih, ki so bili na minimalni plači, ker se je minimalna plača zaradi spremenjenih predpisov v času krize povišala)
• višjih davkov, prispevkov in drugih stroškov (elektrika, ipd)

6) Kaj se je zgodilo s kupno močjo prebivalstva v času od novembra 2014 do oktobra 2015 glede na zgornjo analizo?

Kupna moč prebivalstva se je v času od novembra 2014 do oktobra 2015 nekoliko znižala, saj se je povprečna neto plača nekoliko znižala, kar pa ne odtehta nekoliko večjega števila delovno aktivnih.

Zaključek:

• Glede na ugotovitve je iluzorno pričakovati večjo potrošnjo za božične nakupe v letu 2015 glede na 2014 (prej bi pričakovali znižanje (sploh, če se uporablja vrednostni kriterij, ker je decembra 2015 enaka količina blaga in storitev prodala po povprečno 0,5 % nižji ceni kot decembra 2014))
• V zgoraj citiranem članku je razvidna tudi napačna metodologija ugotavljanja potrošnje, in sicer so merilo samo božični nakupi, brez drugih izdatkov (ki so lahko zaradi povišanja administrativno določenih cen lahko celo višji kot v letu 2014 - npr. elektrika). Če bi upoštevali vse izdatke, bi verjetno prišli do malo drugačnih sklepov - vsaj sklepa o tem, da Slovenci "šparamo" ne bi bilo, ker bi se videlo, katere stroške vse imamo in za koliko so se povišali glede na preteklo leto.