Po letu 2014, ko je na slovenskih cestah umrlo najmanj ljudi, se je trend lansko leto obrnil in število mrtvih na slovenskih cestah spet raste (vir). Lansko leto je bilo prvič po letu 2001 več mrtvih kot leto poprej. Zaradi velikih dosežkov na področju prometne varnosti so najvišji slovenski uradniki v letu 2014 dobili nagrado Evropskega sveta za prometno varnost. To je razlog, da je poslabšanje prometne statistike v letu 2015 in prvih mesecih leta 2016 še posebej velika sramota.

Tri prometne nesreče s smrtnim izidom v času velikonočnih praznikov

Samo v času velikonočnih praznikov so se zgodile tri prometne nesreče s smrtnim izidom (3 mrtvi), od teh se je ena nesreča zgodila, ker je pešec uporabljal cesto v nasprotju z njenim namenom (na cesti je namreč ležal, za kar pa cesta ni namenjena), druga zato, ker je motorist izgubil oblast nad motorjem, tretja pa zato, ker je avtomobilist zdrsnil s ceste.

Pešec ležal na cesti

Vsaj za prvi primer bi bilo treba ugotoviti, zakaj je pešec na cesti ležal - če je doživel infarkt in se zgrudil in bil mrtev še pred nesrečo, ne gre za smrt zaradi prometne nesreče, ampak naravno smrt. Če gre za samomor, sodi to v statistiko samomorov, ki je za Slovenijo še veliko bolj neprijazna od statistike prometnih nesreč. Če pa gre za osebo z zmanjšano zmožnostjo udeležbe v prometu zaradi psihičnih težav (demenca, psihoze), se je pa za vprašati, kdo je takšni osebi omogočil, da gre sama na cesto. Kot sem slišal od svoje svakinje (podatki niso preverjeni), otroci do 9. leta starosti ne smejo sami (po lokalni cesti, z zelo redkim prometom) na avtobus - morajo jih starši peljati v šolo. Ko sem bil jaz otrok, smo šli sami na avtobus in to po magistralni cesti s precej gostim prometom že, ko smo bili stari 7 let in pol. Ja, res je, takrat je bila tudi smrtnost na cestah mnogo višja.... In nikomur izmed nas še na misel ni prišlo, da bi se ulegli na mnogo manj prometno lokalno cesto ob šoli, kaj šele na magistralno cesto.

Motoristi divjajo in vozijo brez dušilcev hrupa

Za drugi primer - izguba oblasti nad motorjem - treba bi bilo ugotoviti vzrok - če gre za prehitro vožnjo - pomagala bi večja uporaba stacionarnih radarjev in mobilnih radarjev, pri katerih ni potrebna stalna prisotnost policista. Če gre za pesek na cesti, ki je ostal od posipavanja v zimskem času, pa bi morale pristojne službe poskrbeti, da se pesek odstrani takoj, ko je to mogoče. Tretji možen vzrok pa so udarne jame, ki jih ne na naših cestah, ker primanjkuje denarja za vzdrževanje, čedalje več. Za motorista je lahko takšna udarna jama usodna. Tudi nepravilno narejeni kanalizacijski jaški na cestah so zelo nevarni. V Ljubljani jih je mnogo na kolesarskih stezah in to povsem na novo zgrajenih. Bravo! Nenazadnje pa je treba pomisliti tudi na to, da številni motoristi uporabljajo motor kot sredstvo za dirkanje in izživljanje, ne pa kot prevozno sredstvo. Številni namreč divjajo z motorji, kot da zanje omejitve hitrosti ne obstajajo, prehitevajo čez polne črte in v škarje in delajo še druge neumnosti. Da o tem, da vozijo brez dušilcev hrupa niti ne govorim (če je ljudem v veselje poslušati ta hrup, naj ga poslušajo doma, v zvočno izolirani garaži ali pa daleč izven naselja, kjer daleč naokoli ni žive duše, ne pa na cesti v naselju). Lahko pa tudi, da se je izogibal kakšni divjadi - v Sloveniji je ogromno gozdov in to, da divjad prečka cesto, ni osamljen primer in kaj rado pride do nesreče pri izogibanju. Če voznik pri nesreči umre, drugih prič pa ni, prav tako tudi divjad ni poškodovana in nepoškodovana steče proč, ostane pravi vzrok nesreče skrit.

Tudi avtomobilisti divjajo

Tudi za tretji primer bi se bilo za vprašati, kaj je bil vzrok zdrsa s ceste. Razlogi so lahko podobni kot pri motoristih. Tudi avtomobilisti se izživljajo in vozijo prehitro (npr. prehitevajo v ovinku avtomobil, ki že itak vozi 90 km/h), pri tem pa pozabljajo, da lahko ob prehitri vožnji po luknjasti cesti poleg tega, da ogrožajo sebe in druge udeležence v prometu, tudi poškodujejo podvozje svojega avtomobila, povzročijo prebitje krmila in da pnevmatike niso več v ravnovesju (no, ne vem, kako se temu strokovno reče), kar pa vse privede do dodatnih stroškov s popravili (to pišem zato, ker mnogi ljudje bolj mislijo na svoje premoženje kot nase, a v tem primeru verjetno ni tako - vseeno jim je zase, za druge in za premoženje, ki ga imajo).

Alkoholiziranost

Seveda pa je treba pomisliti tudi na alkoholiziranost. Članek alkoholiziranosti udeležencev v prometu ne navaja, kar pomeni, da na podlagi informacij alkoholiziranosti ni mogoče ne potrditi, ne ovreči.

Možnost samomora

Povsem možno pa je, da je katera izmed prometnih nesreč, kjer umre samo voznik, v bistvu samomor. Glede samomorov smo Slovenci v samem evropskem in svetovnem vrhu (leta 2013 je bilo v Sloveniji 448 samomorov - (vir), medtem ko se število smrti na cestah v zadnjih letih giblje okoli 120), se pa o njih govori bistveno manj kot o prometnih nesrečah. V črni kroniki najdemo vsako prometno nesrečo, pri kateri je kdo umrl, medtem ko se o samomorih ne piše, razen, če je bila prometna nesreča s smrtnim izidom takšne narave, da bi lahko pomislili na samomor - a to gre v statistiko varnosti na cesti, ne v statistiko samomorov.... Da se o samomorih v Sloveniji zelo malo govori, priča tudi to, da ko sem pobrskal po googlu, sem našel najnovejši slovenski članek o samomorih z dne 9.9.2014, tj. star leto in pol - http://www.zurnal24.si/stevilo-samomorov-spet-narasca-clanek-235902

Medtem pa se o smrteh na cestah piše ob vsaki smrtni nesreči na naših cestah.

.